JEZIK BOGA
Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje
Francis S. Collins
Kratka predstavitev (681 KB)Razprodano
Ni na zalogi
Iskanje sozvočja med Bogom in znanostjo
Eden najuglednejših svetovnih znanstvenikov obravnava odnos med znanostjo in religijo z razumom in spoštovanjem. Mešanico jasnih tehničnih razlag in osebnih opažanj prežema avtorjeva intelektualna in duhovna poštenost. Avtor na lahko berljiv način predstavlja, kako znanost potrjuje pogled na svet, v katerem Bog ni samo navzoč, ampak v njem dejavno tudi deluje.
Pričujoča knjiga je razumljivo, zanimivo in občudovanja vredno pričevanje vere uglednega znanstvenika, ki je sam prehodil pot iskanja od brezbrižnosti do vere, preko ateizma do krščanstva. Pride do spoznanja, da ni nasprotja med znanostjo in vero, a se ne ustavi pri tem, temveč išče rodovitno sožitje in harmonijo med dvema dejavnostma človeškega uma. V svojem življenju in razmišljanju najde to sožitje ter odkrije, da se vera in znanost dopolnjujeta in skupaj prinašata tako intelektualno kot duhovno bogastvo. Svojo izkušnjo iskanja, odkrivanja in spoznavanja želi deliti z znanstveniki, verniki in neverniki, z vsemi, ki jih zanima razmerje med vero in znanostjo.
Večina vernikov noče poslušati ateističnega znanstvenika, ki pravi, da je ideja Boga mit, ustvarjen za to, da bi pojasnil, česar ljudje ne razumejo, akademskih ateistov pa ravno tako ne zanimajo znanstvena predavanja dobesednih razlagalcev Svetega pisma. Toda Collins ima tako osnovo kot željo, da bi pokazal tretjo pot. /.../. Collins vztraja pri prekrivanju in prepletanju [znanosti in vere].
Time
Nihče ne ve bolje od Collinsa, kako preprosto je lahko znanstveniku igrati Boga. On je najbrž najboljši genetik na svetu, človek, ki je vodil poskuse, da bi dešifrirali človeško DNK, obenem pa je razvijal revolucionarno metodo iskanja genov za bolezni. /.../. V svoji provokativni knjigi Jezik Boga spaja svojo krščansko vero z razumnim empirizmom tako, kot bi si upali le redki svetovno znani znanstveniki.
The Express
Najprej si moramo priznati, da je velik del našega trpljenja in trpljenja drugih ljudi posledica tega, kar delamo drug drugemu. Človeštvo je namreč tisto, ki je izumilo nože, puščice, puške, bombe in vse vrste drugih mučilnih naprav, ki smo jih skozi stoletja uporabljali, ne pa Bog. Tudi tragedijo malega otroka, ki ga je ubil pijan voznik, nedolžnega moža, ki je umrl na bojnem polju, ali mladega dekleta, ki jo je pokosila krogla v kakšnem kriminala polnem predelu sodobnega mesta, težko pripišemo Bogu. Konec koncev smo vsi dobili svobodno voljo, sposobnost, da lahko delamo, kar bi radi. S to sposobnostjo pa pogosto kršimo moralni zakon. In če tako delamo, za posledice ne bi smeli kriviti Boga. (Str. 56–57)
Začelo se je intenzivno iskanje novega direktorja. In nihče ni bil bolj presenečen kot jaz, ko sem ugotovil, da sem zelo resen kandidat. Bil sem kar zadovoljen z vodenjem raziskovalnega centra na univerzi v Michiganu, pa tudi nikoli si nisem sebe predstavljal kot zveznega uslužbenca, zato najprej nisem pokazal nobenega zanimanja. Toda odločitev me je vznemirjala. Projekt Človeški genom je samo eden. Samo enkrat v zgodovini človeštva bo izpeljan. Če bo uspešen, bodo posledice za medicino neverjetne. Kot vernik pa sem se tudi spraševal, mar ni to eden od tistih trenutkov, ko sem nekako poklican, naj prevzamem pomembnejšo vlogo v projektu, ki bo imel globoke posledice za naše razumevanje samih sebe. Dobil sem priložnost, da lahko berem jezik Boga, da lahko odkrivam skrivne podrobnosti o tem, kako smo nastali ljudje. Se lahko umaknem? Vedno sem bil skeptičen do tistih, ki trdijo, da so v takih trenutkih dojeli Božjo voljo, toda težko bi spregledal izjemen pomen te pustolovščine in neverjetne posledice, ki bi jih ta imela za človekov odnos s Stvarnikom. (Str. 127–128)
Molitev namreč ni, kot pravijo nekateri, priložnost, da bi pri Bogu dosegli, da bo naredil, kar hočemo mi. Molitev je naš način iskanja povezanosti z Bogom, učenja o njem in poskus, da bi na številne stvari okoli sebe, ki nas begajo, čudijo ali vznemirjajo, začeli gledati z njegovega stališča. (Str. 223)
Čas je, da razglasimo premirje v tej kruti vojni med znanostjo in duhom. Vojna pravzaprav nikoli ni bila potrebna. Tako kot številne vojne na zemlji, so tudi to začeli in podžigali skrajneži na obeh straneh, ki so kričali, da bo prišlo do uničenja, če ne premagamo druge strani. Toda Bog ne ogroža znanosti, ampak jo krepi. Zagotovo pa tudi znanost ne ogroža Boga, saj jo ta omogoča. Zato si skupaj prizadevajmo, da bi postavili trdne temelje za razumno in duhovno zadovoljivo sintezo vseh velikih resnic. Ta starodavna domovina razuma in čaščenja ni bila nikoli v nevarnosti, da bi bila uničena. In nikoli ne bo. Vabi namreč vse iskrene iskalce resnice, naj vstopijo in se v njej naselijo. Odgovorite na ta klic. Opustite boj. Naše upanje, sreča in prihodnost našega sveta so odvisni od tega. (Str. 235–236)
Knjige istega avtorja
Ni na zalogi 