Razmišljanja in razgovori v Mohorjevi
V sredo, 25. marca 2009, z začetkom ob 17. uri, bo v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani, Nazorjeva ul. 1, potekal pogovor na temo
Znanstveni temelj etike sodelovanja, vključevanja in ljubezni: antropološki fijasko družbenega darwinizma
Naša gosta bosta prof. dr. Stanko Gerjolj, psiholog, pedagog in dekan Teološke fakultete v Ljubljani ter zdravnik in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek z Medicinske fakultete v Ljubljani.
Pogovor bo vodil filozof dr. Bojan Žalec.
Povodov za tak pogovor je precej, med njimi tudi izid izredno pomembne knjige Joachima Bauerja
Princip človeškosti: Zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju
Knjigo je 2008. izdala Študentska založba v Ljubljani v zbirki Claritas, prev. Slavo Šerc.
Joachim Bauer je profesor medicine in psihoterapevt, ki je 1996. za svoje nevrobiološke raziskave prejel ugledno nagrado Organon-Preis Nemškega združenja za biološko psihiatrijo. Deluje na Oddelku za psihosomatsko medicino Univerzitetne klinike v Freiburgu. Poleg številnih znanstvenih člankov je med drugimi izdal knjigi Spomin telesa: Kako odnosi in življenjski slogi usmerjajo naše gene (2002) in Zakaj čutim, kar ti čutiš (2005).
Avtor utemeljeno pokaže, da človek ni prvenstveno naravnan egoistično in konkurentsko, ampak na sodelovanje in ujemanje. Možgani nagrajujejo posrečene odnose med ljudmi tako, da izločajo snovi, ki povzročajo dobro počutje in zdravje. Kot pravi Bauer: »Najboljša droga za človeka je človek.« Jedro vse motivacije je vzajemna človeška naravnanost, pozitivno vrednotenje in iskanje pravega ljubezenskega odnosa prejemanja in dajanja. Pri dalj časa motenih odnosih ali odsotnosti pogojev za njih lahko pride do sesutja motivacijskega sistema. Šele takrat nastopi agresija. Bauer ne opisuje le, kako delujejo naši »socialni možgani«, ampak bralcu predoči tudi, kakšne posledice imajo ta spoznanja za človekovo življenje – od vzgoje preko poslovnega komuniciranja do vprašanj vojne in miru. Izhajajoč iz aktualnih nevroloških odkritij, knjiga oriše človeka, ki je fiziološko naravnan na sodelovanje in tako nasprotuje sociobiološkim predstavam Dawkinsa in drugih. Avtor podaja nov pogled na celotno biologijo: tudi geni so vse kaj drugega kot egoistični. Gonilo vsega živega ni »vojna narave«, ki jo je postuliral Darwin. Osrednja motiva narave sta sodelovanje in ujemanje.
Nujno potrebno delo, da se v Sloveniji odpravi vrsta (vcepljenih) zmotnih predstav in globoko ukoreninjenih škodljivih predsodkov. (dr. Bojan Žalec)
V sredo, 25. marca 2009, z začetkom ob 17. uri, bo v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani, Nazorjeva ul. 1, potekal pogovor na temo
Znanstveni temelj etike sodelovanja, vključevanja in ljubezni: antropološki fijasko družbenega darwinizma
Naša gosta bosta prof. dr. Stanko Gerjolj, psiholog, pedagog in dekan Teološke fakultete v Ljubljani ter zdravnik in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek z Medicinske fakultete v Ljubljani.
Pogovor bo vodil filozof dr. Bojan Žalec.
Povodov za tak pogovor je precej, med njimi tudi izid izredno pomembne knjige Joachima Bauerja
Princip človeškosti: Zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju
Knjigo je 2008. izdala Študentska založba v Ljubljani v zbirki Claritas, prev. Slavo Šerc.
Joachim Bauer je profesor medicine in psihoterapevt, ki je 1996. za svoje nevrobiološke raziskave prejel ugledno nagrado Organon-Preis Nemškega združenja za biološko psihiatrijo. Deluje na Oddelku za psihosomatsko medicino Univerzitetne klinike v Freiburgu. Poleg številnih znanstvenih člankov je med drugimi izdal knjigi Spomin telesa: Kako odnosi in življenjski slogi usmerjajo naše gene (2002) in Zakaj čutim, kar ti čutiš (2005).
Avtor utemeljeno pokaže, da človek ni prvenstveno naravnan egoistično in konkurentsko, ampak na sodelovanje in ujemanje. Možgani nagrajujejo posrečene odnose med ljudmi tako, da izločajo snovi, ki povzročajo dobro počutje in zdravje. Kot pravi Bauer: »Najboljša droga za človeka je človek.« Jedro vse motivacije je vzajemna človeška naravnanost, pozitivno vrednotenje in iskanje pravega ljubezenskega odnosa prejemanja in dajanja. Pri dalj časa motenih odnosih ali odsotnosti pogojev za njih lahko pride do sesutja motivacijskega sistema. Šele takrat nastopi agresija. Bauer ne opisuje le, kako delujejo naši »socialni možgani«, ampak bralcu predoči tudi, kakšne posledice imajo ta spoznanja za človekovo življenje – od vzgoje preko poslovnega komuniciranja do vprašanj vojne in miru. Izhajajoč iz aktualnih nevroloških odkritij, knjiga oriše človeka, ki je fiziološko naravnan na sodelovanje in tako nasprotuje sociobiološkim predstavam Dawkinsa in drugih. Avtor podaja nov pogled na celotno biologijo: tudi geni so vse kaj drugega kot egoistični. Gonilo vsega živega ni »vojna narave«, ki jo je postuliral Darwin. Osrednja motiva narave sta sodelovanje in ujemanje.
Nujno potrebno delo, da se v Sloveniji odpravi vrsta (vcepljenih) zmotnih predstav in globoko ukoreninjenih škodljivih predsodkov. (dr. Bojan Žalec)
»Čeprav so predstave o ljudeh posledica izkušenj, je še pomembneje, kaj same povzročajo. Določajo, ali drugim zaupamo ali ne, kaj od njih pričakujemo in kako se na njih odzivamo. Globoko zakoreninjeno osnovno prepričanje, da so ljudje že po sami naravi nagnjeni k zlobi, ima za posledico, da – recimo – učitelj ne bo v posameznem primeru na poseben način reagiral na otroka, ki je na primer naredil napako, marveč bo to zaznamovalo njegov celoten vzgojni slog. Zaradi domneve, da ljudje v svojih mislih in ravnanjih zasledujejo večinoma lastno korist in da se pri tem poslužujejo vsakega dovoljenega (in morda tudi nedovoljenega) sredstva, kak predstojnik ne reagira samo v konkretnem primeru na sodelavca, s katerim ima težave, temveč to dejstvo določa celoten slog vedenja in vodenja na konkretnem delovnem mestu.« (odlomek iz knjige Princip človeškosti)
