KOLEDNIKI PRIHAJAJO

Že vse od prvega svetega večera si ljudje voščimo sreče in zdravja, se medsebojno obdarujemo. V ta čas pa sodijo tudi božični, novoletni in trikraljevski koledniki. Še poseben pomen so nekoč imeli koledniki v kmečkem okolju, ki so hiši prinašali blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem in živini. "Zdi se, da je prav, če v našem potrošniško naravnanem času poskušamo s preprosto ljudsko kolednico, zapeto na znano melodijo, drug drugemu zaželeti srečo ob novem letu, drago darilo pa nadomestiti s kakšno malenkostjo. Tako bomo morda spoznali, kako je lepo in zares osrečujoče, če znamo biti veseli in hvaležni tudi za drobne pozornosti, ki nič ne stanejo, prinašajo pa v mrak vsakdanjih skrbi in težav sončno svetlobo poguma in toplino srca ..." je v predgovoru zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer, ki se je odločila, da nas na poljuden način popelje skozi koledovanje. Avtorica je knjigo razdelila v štiri sklope, ki prinašajo: Novoletna govorjena voščila, Novoletne kolednice, Tepežnice in Trikraljevske kolednice. V predgovoru nas seznani o izvoru besede koleda, ki izhaja iz lat. calendae, s čimer so Rimljani poimenovali začetek meseca. Pri nas je beseda dobila izpeljanko kot: kolednik, kolednica, koledovati, hoditi v koledo, koledovanje. V nadaljevanju izvemo, kateri koledniški obhodi so se pri nas najbolj ohranili; od kdaj je na Slovenskem koledovanje v navadi; kaj naj bi obisk kolednikov k hiši prinesel; kako so kolednice sestavljene ... Med novoletne kolednice je avtorica uvrstila tudi tepežnice, čeprav se je tepežkanje kot otroška šega opustilo in pozabilo. Dodala pa je tudi nekaj prošnjih pesmi za vreme.