POMORŠČAKOV KRUH

Vinko Grgič je bil pomorščak skupaj dvanajst let in jih je na ladjah dejansko prebil devet. Plul je na petnajstih ladjah, pod petimi zastavami, v posadkah, katerih člani so pripadali več kakor dvajsetim narodom. V drugo ladij ni zapustil prostovoljno, napredek tehnike je ukinil poklic pomorskega radijskega častnika. Ko se je po več kot štirih mesecih življenja pod visokimi jambori z vrečo na ramah še zadnjič napotil proti pristaniškemu izhodu, je vedel, da se bo le stežka kdaj sprijaznil, da ne bo več plul.
Avtor iskrivo pripoveduje o življenju pomorščakov, ki si sredi nepredvidljive narave služijo kruh s sedmimi skorjami. Ljudi, ki živijo nekakšno razredčeno življenje pretrganih vezi, ujeti na majhnem prostoru, s katerega ni umika. Ljudi, ki po napornem dnevu ne morejo preprosto zaloputniti vrat za delovnim mestom in oditi domov. Tako življenje še v družbi rojakov zahteva trdnost in prilagodljivost, kaj šele v sedaj tako običajnih, narodnostno mešanih posadkah, z ljudmi različne mentalitete, ki govorijo tuj jezik in kuhajo hrano tujega okusa. Vendar je tako življenje tudi polno posebnih doživetij, zanimivih srečanj, pristnih odnosov, solidarnosti in poklicnega ponosa.