JEZIK MOLKA

Avtorica, po izobrazbi diplomirana igralka, se je rodila 20. junija 1970 v Kranju. Je mama štirih otrok, zato v zadnjih letih manj igra, več pa piše in objavlja v mnogih literarnih revijah – predvsem za otroke. Živi na Goriškem.
V tej knjigi, namenjeni odraslim, gre za dvanajst pripovedi o življenju, večinoma skozi žensko optiko, sem in tja pa tudi skozi moško. V njih srečamo različna starostna obdobja in več vlog, ki so pisane na žensko kožo: študentka, žena, mati … ne le doma, tudi po svetu. Narava, humor, poetika, čustveno vživetje, etična in socialna nota … Spremno besedo je pripisal Blaž Lukan.

»A ne razumeš, da jaz ne razumem, kaj ti misliš, če jaz nekaj rečem,
ti pa nič ne odgovoriš?« zdrdram rafal besed, proti njemu; ne naglas, sploh ne, a imam vso kri v glavi. On pa nič.

Molk je lahko zelo gost ali čisto razredčen. Podobno kot malinovec.

Včasih bobni, piska ali celo igra. Odvisno od tega, kaj hoče. Z molkom je mogoče napadati ali se umikati, oboje. Tokrat napadam
in se umikam hkrati. Jezna sem nase in nanj. Lažje je biti jezen na drugega, to je res.

On se samo umika. Razvozlaj zdaj, si mislim, ta moj molk. Raztrančiraj ga na stavčne člene, lušči, sestavljaj, prevajaj, naredi iz njega svojo zgodbo!

Molk je lahko zelo razredčen. Skoraj sama voda.
»A ne razumeš, da jaz ne razumem, kaj ti misliš, če jaz nekaj rečem, ti pa nič ne odgovoriš?« naenkrat reče on, proti meni. Ne naglas, sploh ne. Zelo potihem, skoraj molče.
»Nič hudega, če ne razumeš,«; tako tiho, da molk še vedno traja.