RAZDALJE

Mirko Javornik – Cerkničan treh dolin, Rojen 26. 9. 1909 v Cerknici, umrl 1. 5. 1986 v Wasingtonu.
Sodi med zamolčane slovenske literate, ki jih je dobro poznalo izseljenstvo, doma pa jih je bilo več desetletij nevarno že zgolj omeniti v kakšni obrobni časopisni spominski rubriki. Do razkola med njima ga je Josip Vidmar imel za enega najobetavnejših slovenskih mladih literarnih ustvarjalcev. Študiral je slavistiko in pravo in se že v mladih letih uveljavil kot esejist, potopisec, poročevalec o kulturnem, knjižnem in političnem dogajanju svojega časa, novelist … Znana je njegova socialna povest Črni breg iz življenja v revirjih.
Poročil se je z Ano Vodušek. Po mnogih peripetijah se je družina končno zbrala v ZDA, kjer je Javornik do poznih let delal kot uslužbenec State Departmenta, hkrati pa budno spremljal dogajanje v svetu in doma ter objavljal (Meddobje). Pripravil je dva izbora svojih del (Pero in čas I; Pero in čas II), iz katerih črpa tudi naša knjiga novele, eseje in potopise.
»Vsaka književnost mora biti človeška, najbolj pa socialna. Proletarec ni zgolj posplošen socialni lik, ampak cel človek. Največja njegova tragika je v okrnjevanju in ubijanju te človeške celote v njem. Krivica je, če človeku hoté in premišljeno, iz pohlepa in sebičnosti, jemljejo kruh; še hujša krivica pa je, če ga z odtegovanjem kruha ubijajo kot misleče, živo bitje; če mu jemljejo polagoma vso voljo za boj proti umiranju; če tako delajo iz njega bitje, ki mu izginja celo nagonsko hotenje po boljšem življenju. Najbolj ponižan je človek, ki se vda v razmere in neha hoteti iz njih. To je ponižanje človeka do stvari, to je njegov konec.«