100 LET IMAM IN RADA BI VAM POVEDALA …

Belgijsko-francoska redovnica sestra Emmanuelle (1908–2008) je v svetu poznana zaradi delovanja med kairskimi smetiščarji, med katerimi je preživela zadnjih dvajset let svojega aktivnega življenja. Knjiga, v kateri pripoveduje o tem, kako je živela vero, o težavah, s katerimi se je srečevala, in o upanju, ki jo je gnalo naprej, bo nedvomno zanimiva tudi za slovenske bralce. V dolgem pogovoru z Annabelle Cayrol in Jacquesom Duquesnom je sestra Emmanuelle brez kakršnihkoli tabujev, v pričakovanju redkega jubileja nemara svobodneje kot kdaj prej spregovorila o najbolj osebnih in presunljivih temah. Vse do zadnjega je ohranila energijo in veselje do življenja. Nekatere stvari je tukaj povedala prvič. Njene besede so neposredne in iskrive, včasih osupljive in pretresljive. Prevedla Tadeja Petrovčič Jerina.

To, da si odrasel, pomeni, da sprejmeš odgovornost za svoje življenje, za svoja dejanja, za svoje odločitve. Da ne kriviš drugih, usode, sreče ali nesreče. Tudi če obstajajo. • Naša zahodna civilizacija se nagiba k temu, da skuša izbrisati, zakriti preizkušnje. Na primer smrt – vse bolj prikrivamo, da sploh obstaja. Včasih so se pogrebni sprevodi vili po mestnih ulicah, ljudje so se oblačili v žalna oblačila, kot se je reklo. In tako naprej. Zdaj pa iz tega delamo tabu, smrt je prevzela prestol, ki ga je včasih zasedala spolnost. • Mislim, da nam popotovanje po tem svetu nalaga neko dolžnost: to, da zvemo, kdo smo! Vsak v svoji intimnosti, v svoji samoti. To je nujnost, ki jo občuti sleherno bitje! Kdo sem? Kaj počnem na Zemlji, kaj moram početi? Sama bi še dodala: kaj Bog hoče od mene? • Življenjsko nujen je pogovor s seboj, pogovor z Bogom v tišini in zbranosti. Sicer smo kot junaki romana, ki ne razumejo, kaj hoče avtor, in življenje se, tako se zdi, piše sámo, kakor brez naše vednosti, in tako hitro! • Molitev ni ne trgovina ne pogovor! Je pustolovščina, velika osebna pustolovščina. Nekateri živijo brez nje. Sprejmem, seveda, vendar mi je žal zanje.