HUDIČEVA MLAKA
George Sand
Kratka predstavitev (271 KB)Razprodano
Ni na zalogi
Kontroverzna George Sand tudi avtorica ljubezenskih romanov
Leposlovni biser klasične avtorice svetovnega slovesa, je kmečki roman, hkrati realističen in romantičen, predvsem pa večen v svoji ljubezenski tematiki – ljubezen je vendar čustvo, ki z enako silovitostjo vznemiri bralce tudi več kot 150 let kasneje.
Hudičeva mlaka, 1846, spada v skupino kmečkih romanov, ki jim je George Sand za prostorski okvir izbrala domače podeželje. Ob prihodu železnice v Berry je zaslutila spremembe, ki so pretile tem krajem in bi lahko ogrozile običaje, zato je zbirala in zapisovala ustno slovstvo, plese, navade ob kmečkih praznikih, narečne izraze.
Roman Hudičeva mlaka je hkrati romantičen in realističen – po pisateljičinem načelu, da naj bosta pripovedni prostor in čas resnična, v središču dela pa zlasti ljubezensko čustvo idealiziranih pripovednih oseb. Vendar zgodba tudi za današnji okus ni osladna. Delavni in pošteni Germain in bistra in nežna Marie pritegneta bralca, da jima sledi v tavanju po zunanjem in navidezno notranjem brezpotju. Pripovedovalec, glede na avtoričin psevdonim seveda moškega spola, je zapisovalec pripovedi glavnega junaka.
Med vrsticami žari prisrčna človečnost značajev, prepletena z idejo o pravičnejšem in bolj dostojanstvenem življenju kmečkih delavcev in svobodni ljubezenski izbiri ne glede na starost ali premoženje, ki ne osrečuje le ljubečega para, ampak vso družino in vaško skupnost.
Pri nas je davno že izšel kmečki romanček Sandove z naslovom Mala Fadette. Njen kulturni krog je zanimal tudi slovenske kulturnike okrog Finžgarja in Cankarja, zato ni čudno, da je umetnostni zgodovinar Izidor Cankar prevedel njeno biografijo (Temno hrepenenje: George Sand, njen življenjepis, 1965). S Hudičevo mlako pa izročamo slovenskemu bralcu še neprevedeni, prezrti biser svetovnih klasikov.
Odlomek iz knjige
»Če se kdo po nesreči ponoči ustavi tod, zagotovo ne pride ven pred zoro.«
Hudičeva mlaka je čuden, strašljiv kraj, skrit sredi temnih gozdov. Nanj naletita Germain in Marie po naključju. Čeprav se želita od njega oddaljiti, zmerom znova prideta na isto mesto. In prav tu se med tema dvema bitjema, čigar poti se nehote nenehno prepletajo, rodi nevidna in neizbrisljiva vez, ki ji pravimo ljubezen.
»Glej no, žena, kakor si ti, je pa pripravna, sploh ni stroškov z njo,« je smehljaje rekel Germain.
»Nisem žena, « je nedolžno rekla Marie, ne da bi se zavedla dvoumnosti kmetovih misli. »Ali sanjate?«
»Da, mislim, da sanjam,« je odgovoril Germain, »morda se mi blede zaradi lakote.«
Knjige istega avtorja
Ni na zalogi 