HOJA ZA KRISTUSOM

Temeljno delo krščanske duhovnosti

Hoja za Kristusom v prevodu izkušenega prevajalca Janeza Zupeta nagovarja s svojo svežino. Prevajalec je tudi s tem prevodom pokazal izredno občutljivost za slovenski jezik in zmožnost ubesedenja duhovnih globin, h katerim nas želi popeljati pisec Hoje za Kristusom.

Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana je napisana v dokaj preprosti, tekoči srednjeveški latinščini; mestoma je prav poetično nadahnjena in vsa prežeta s citati iz Svetega pisma ali vsaj z reminiscencami nanj. Citati so poudarjeni s poševnim tiskom, glavne reminiscence pa so navedene v oklepajih. Kempčan je Sveto pismo navajal po tedanji uradni latinski verziji, Hieronimovi Vulgati, vendar je citate po potrebi nekoliko priredil. Pri prevodu smo se skušali čim bolj držati njegove formulacije.

Delo je prevedeno po kritični izdaji, ki je leta 1982 izšla pri Vatikanski založbi (prim. DE IMITATIONE CHRISTI LIBRI QUATUOR. Edizione critica a cura di Tiburzio Lupo, S.D.B. Libreria Editrice Vaticana. Città del Vaticano, 1982). Razdeljeno je v štiri »knjige«; ker sta prvi dve v tej izdaji brez naslova, smo ju zaradi boljše preglednosti naslovili sami. Naslov četrte knjige je preveden po smislu. Knjige se delijo na poglavja. Številk, ki ločujejo odstavke posameznih poglavij, izvirnik nima; po zgledu drugih standardnih izdaj pa smo jih dodali predvsem zato, da se bralec ob njih lahko ustavi in prebrano snov premisli, pa tudi zaradi lažjega in natančnejšega navajanja (tako npr. 3, 4, 2 pomeni tretjo knjigo, 4. poglavje, 2. odstavek). Pri členjenju besedila in postavljanju ločil se nismo strogo držali kritične izdaje.

O avtorju

Kdo je avtor tega dela? Novi prevod te nepodpisane knjige sledi tradiciji slovenskih prevodov, ki so to delo pripisali Tomažu Kempčanu, avguštinskemu regularnemu kanoniku v Kempenu – Tomažu Hemerkenu (okr. 1379–1471), znanemu asketičnemu piscu. Aleš Ušeničnik, ki je leta 1941 na novo priredil zadnji prevod Hoje za Kristusom, v svojih opombah k prevodu pove, da so se dolgo prepirali o avtorju. Nekateri so namreč dokazovali, da je avtor benediktinski opat Gersen iz Vercellija, drugi pa, da je pariški kancler Gerson (1363–1429).

Da je resnični avtor Kempčan, naj bi dokazoval rokopis v kraljevski knjižnici v Bruslju, kjer so poleg drugih njegovih asketičnih razprav tudi štiri knjige Hoje za Kristusom. Dokaz za to, da je Kempčan avtor tega dela, Ušeničnik vidi tudi v načinu izražanja v latinščini, saj razkriva, da je bil avtor Nemec.

Odlomki iz knjige

Stôri, kar moreš, in Bog bo podpiral tvojo dobro voljo.

Ne zaupaj v svoje znanje ne v prebrisanost katerega koli človeka, ampak rajši v Božjo milost, ki pomaga ponižnim, prevzetne pa ponižuje (Jak 4,6).

Ne bahaj se z bogastvom, če ga imaš, ne s prijatelji, ker so vplivni, temveč z Bogom, ki nam daje vse in želi dati predvsem samega sebe (Jer 9,22).