IGRA RESNIC

Iz brezen obljubljene dežele

Kresanje individualne, družbene, politične in zgodovinske resnice lahko zlahka načne še tako trden stav posameznika, predvsem če gre za odraščajočo in razmišljujočo osebo. Romaneskni protagonist je sprva ujet v ideološko motivirano resnico okolja, v katerem živi, a ko se odpravi v tujino, kjer prevladuje drugačno razumevanje polpretekle zgodovine, spozna drugo, še ne slišano plat zgodbe, s katero počasi sam rekonstruira pretekle dogodke in si ustvari povsem novo sliko.

Roman Igra resnic je v večji meri postavljen v sedemdeseta in osemdeseta leta dvajsetega stoletja, v čas Socialistične federativne republike Jugoslavije. Dogajalna prostora sta dva, Slovenija in Argentina. Glavni romaneskni protagonist, Jure, je član Planinskega društva Ljubljana Matica ter s svojimi prijatelji načrtuje potovanje v inozemstvo in vzpon na Aconcaguo. Kljub temu tipološko ne gre za tipičen gorniški roman, saj je alpinizem samo motiv (in hkrati tudi simbol), ki s svojo vlogo glavnemu junaku omogoča tako osebnostno kot mišljenjsko rast. Jure, ki je odraščal in je bil vzgajan pod ideološkim vplivom komunistične partije, v Argentini spozna, da vse, kar je dotlej vedel o dogodkih med drugo svetovno vojno, le ni tako črno-belo, kot je sprva mislil. S pomočjo soočanj z ljudmi, ki so bili neposredno vključeni v med- in povojno dogajanje, pride do novih dognanj, ki so zanj vse prej kot lahka. Nova plat zgodbe v njem prebudi različna negativna čustvena stanja (npr. dvom, sram, tesnoba, krivda), ki jih čez dan skuša potlačiti, a ponoči privrejo na plan in se udejanjijo v obliki nočnih mor. Dodatno mu življenje lepša in obenem otežkoča ljubezen. Njegov naivnoromantični odnos z argentinsko Slovenko Simono je že na samem začetku postavljen pod vprašaj, na preizkušnji pa je tudi Juretova drža, ko mora spoznanje novih resnic ob vrnitvi v domovino soočiti s svojimi domačimi in ukoreninjenimi vzorci socialističnega okolja.