KELIH KARLA V.
Miguel Maury Buendía
Miguel Maury Buendia 2024 - Kelih Karla V. - PL (646 KB)26,50 €
Kelih – simbol predanosti
Leta 1559 cesar Ferdinand preprostega slovenskega mladeniča po imenu Karel pošlje na pot s posebno nalogo: odpraviti se mora v daljni Toledo, kjer naj bi se nahajal kelih, ki ga je dal izdelati njegov brat Karel V. in ki naj bi imel posebno moč. Pred očmi bralca se tako začne odvijati dolga epopeja, polna preizkušenj in osebnih prevpraševanj, ki mladeniča utrdi v lastnih vrednotah in prepričanjih …
Mlademu Karlu, preprostemu kmečkemu fantu, se življenje korenito spremeni, ko spozna Adalberta, mladeniča plemiškega rodu. Ta mu omogoči šolanje na gradu Wördl (danes Otočec) in ga predstavi dunajski visoki družbi. Po letih šolanja je zrel za nalogo, ki mu je zaupana: Adalbert ga po naročilu cesarja Ferdinanda pošlje v Španijo, od koder naj bi prinesel dragoceni kelih. V znak prijateljstva in zvestobe do Adalberta se mladenič odpravi na pot, ki ne mine brez velikih pretresov, tako zunanjih kot notranjih. Je res vredno tvegati življenje za prijateljstvo? Se odreči preprostemu življenju in družini zavoljo višjih idealov?
Pot Karla dodobra izbrusi: čeprav je v sebi še vedno preprost človek, se vrača poln humanističnih idealov in sledi, ki so jih v njem pustila (bežna ali manj bežna) srečanja. Njegov edini stalni sopotnik je kelih, ki mu ga je uspelo pridobiti in ga – zvest obljubi cesarja – nosi v svoji malhi. A stvari ne gredo vedno po načrtih in še najbolj predvidljive stvari v življenju včasih pokažejo čisto drugačen obraz od pričakovanega ali uberejo svojo pot v deroči reki zgodovine …
Tokrat se je njegovim notranjim čutom razodel svetleči kelih, prelep kot devica, prevzeten kot mladenič, lesketajoč se v lastni svetlobi kot sonce, posuto z zvezdami: z ušesi je videl in z očmi slišal rožnato glasbo, ki se je postopoma spreminjala v besedo. Ta je dobila angelsko obliko in mu razodela, da je nekaj metrov stran nekdo sanjal najlepše sanje, kar jih zlatar lahko ima. Njegove roke so ustvarile kelih, angel je vodil njegove prste. »Poglejte sveti kelih, ki lahko zadrži božansko jezo in prepreči, da bi se razlila. Kot gral, ki ga je iskal kralj Artur, kot tisti, ki ga je imel Kristus na zadnji večerji, bo to pričevanje govorilo o odrešujoči ljubezni, ki je bila prelita v kri. Kelih življenja za tiste, ki jim uspe, in smrti za tiste, ki ga oskrunijo.«
(Str. 21–22)
Kelih, veličasten zaklad, visok en komolec in narejen iz pozlačenega, klesanega, litega in struženega srebra, je bil v slogu najčistejšega manierizma, ki ga je tako cenil. Njegov podstavek je bil elegantno dvignjen v igrivem prepletu dveh oblik, ki sta se osemkrat izmenjali: narobe obrnjeni zašiljeni loki so izmenično prehajali v zavesice, oblikovane v lok. Geometrični listnati vzorec na površini podstavka je skrivnostno zakrival in mestoma razkrival križe, lilije in volute v parih kot na jonskih stebrih. Prehod od podstavka do vratu keliha je tvoril izbočen del kelihovega debla, prekrit z mnogobarvnimi listi. Na sredini so se izmenjevali trije ženski obrazi, ki so ponazarjali teološke kreposti. Prekrivalo jih je prav toliko rozet, ki so v svoji notranjosti vsebovale križe z navideznimi vdelanimi dragimi kamni. Med enimi in drugimi je bilo šest motivov, ki so v svojih polkrogih in pravokotnikih le navidez vsebovali najredkejše med dragocenimi kamni. Resnica in navideznost, je pomislil vladar, simbol in pomen. Vera, ki pojasnjuje nerazumljivo, upanje, brez katerega je življenje nemogoče, ljubezen, ki nas opredeljuje in loči od drugih kot kristjane.
(Str. 162)
Knjige istega avtorja
