MATERINA RUTA

Ob stoletnici rojstva je spet izšla pri bralcih priljubljena povest Materina ruta izpod peresa prekmurskega duhovnika, pesnika, pisatelja in vsestranskega kulturnega delavca Lojzeta Kozarja. S svojimi povestmi se uvršča v vrsto drugih slovenskih duhovnikov - pisateljev.
Povest govori o ljudeh iz pisateljevega rojstnega okolja (Porabja) in njihovih zapletenih medsebojnih odnosih. V ospredju je rast povezanosti med starim vaškim posebnežem, samotarjem in nezakonskim fantkom. Postavljena je zgodnja leta prejšnjega stoletja, ob koncu prve svetovne vojne. Po zapletu, tematiki in množici ljudskih modrosti, ki jih Kozar uporabi kot gradivo pa bi se povest lahko dogajala kadar koli.

Starec je stopil k postelji, nekaj časa gledal dečka, ki se je zgrbil v kotu v klobčič kot jež, potem pa je spregovoril s tako mirnim in kar malce žalostnim glasom, da je deček prisluhnil:»Pejp, večer bo. Sonce je že nizko in iti morava, midva siro-maka.« Stegnil se je čez posteljo in pogladil dečkove kuštrave lase. »Pejp, saj lahko jokaš, če ti je hudo, toda daj mi roko, da bova šla.« Prijel je dečkovo roko in ga obzirno dvignil in potegnil izza postelje. Potem se je usedel in si ga posadil na kolena. Vzel je ruto in jo ogrnil dečku čez ramena. »Vidiš, Pejp, to je mamina ruta. Vzela je bova s seboj. Vselej, kadar te bo zeblo ali pa ti bo drugače hudo, ti jo bom privezal takole okoli vratu. Da te bo grela in ti bo laže. Grela te bo namesto mamine tople roke, namesto maminega toplega naročja. In z njo si boš obrisal oči, kadar boš jokal. In taki, kakor si ti, morajo veliko jokati. Veruj mi, ker jaz to dobro vem.«

Knjiga je izšla v sodelovanju z župnijo Odranci.

Pri Celjski Mohorjevi izšla tudi knjiga VSA MOJA LJUBEZEN (Lojze Kozar ml.).