MED JATAMI SENC

Materino srce zmore vsako bolečino

Rojena iz bolečine v bolečino, a močna, dobrosrčna in navajena trdega dela se mlada Anka v cvetu mladosti znajde ob vdovcu, ki mu je žena zapustila petero otrok. Z ljubeznijo jih vzgaja, vmes povije tudi svoje, sooča se z izgubami in udarci, ki ji jih življenje ne prihrani, vselej pa zaupa v Božjo voljo – da je življenje táko, kot ji ga je namenil Bog, vredno ljubezni, spoštovanja in zaupanja.

V cvetu pomladi na svet prijoka deklica, ki jo življenje že ob rojstvu prikrajša za starše. Krstijo jo za Ańko, v spomin na njeno prerano umrlo mater Ano. V najzgodnejših letih le redko izkusi ljubezen, po kateri tako hrepeni, čeprav se z marljivim delom in pomočjo na domačiji vselej trudi, da bi si pridobila naklonjenost domačih. Njeno veselje so stričevi otroci, za katere rada skrbi, kmalu pa ji življenje na pot prinese petero otrok vdovca, s katerim jo omožijo. Življenje ob možu ni vselej lahko – stopi na pot, ki jo je v tistih časih prehodila prenekatera kmečka ženska. A življenje ji v odtenkih vendarle prinaša lépo: belokranjska polja, ki prav posebno dišijo, veselje ob rojstvu svojih otrok, radosti, ki jih prinaša čas njihovega odraščanja, a tudi bolečino ob mnogih izgubah. Ańko rešujeta volja do življenja in zaupanje Vanj, ki vselej ve, koliko še lahko prenese materino srce. V kolesju časa bledi bolečina in se tke nova sreča. Ańka pa razume: žensko življenje je le kamen v melišču, je pa zato materino srce nenadomestljivo in v ljubezni do svojih otrok neuničljivo ... vse do samega konca.