NA SVIDENJE TAM ZGORAJ
Roman o prvi svetovni vojni
Pierre Lemaitre
O avtorju (115 KB)Razprodano
Ni na zalogi
»Za trgovino je vojna velika prednost, tudi še potem, ko mine!«
Na ruševinah morije XX. stoletja se ranjena rešenca iz strelskih jarkov, ki se na poti poškodujeta, želita maščevati. Zato zagrešita sleparijo, ki je hkrati presenetljiva kot tudi nemoralna. Ko se s poti slave podata na stezo prevratnikov, odkrijeta, da se njuna zmagovita domovina, Francija, ne šali s svojimi mrtvimi …
Roman Na svidenje tam zgoraj je freska z redko krutostjo, je izjemen v svoji zgradbi in v vsem, kar nam prikliče v spomin. Gre za velik roman o obdobju po prvi svetovni vojni, ki govori o utvarah premirja, o Državi, ki slavi svoje izginule, a se otrese nadležnih živih, ki je sposobna odvratne reči prikazati kot kreposti.
V tem temačnem in užaloščenem občutju prihajajočega dneva, ki ga napolnjujejo omahljivci in strahopetci, kljub temu da jih imajo za junake, nam Lemaitre s presenetljivo veščino riše tragedijo te izgubljene generacije.
Pierre Lemaitre je prejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt za leto 2013 in hkrati tudi nagrade Francoske televizije.
Lemaitrov pisateljski obrat je presenečenje. Odločil se je za psihološko poglobljen zgodovinski socialnokritični roman, ki pa je znova ikonoklastičen. Lemaitre je že v policijskih romanih iznenadil z zapleti in s paradoksi svojih zgodb. Tokrat pa preseneča z življenjsko avanturo, ki razbija ustaljene podobe velike vojne, kot Francozi imenujejo morijo in epopejo prvega svetovnega spopada. Ocenjevalci pravijo, da bolj kakor za zgodovinski roman gre za pustolovko pripoved, v kateri glavni junak razbija uveljavljene socialne norme svoje okolice. Bernard Pivot, ki je bil član Goncourtove žirije, je nad Lemaitrom navdušen, ker piše slikovito, kot da bi snemal film: »Piše hkrati počasi in hitro, ker si vzame čas, da
opiše kretnjo ali dogodek s silovitimi besedami.«
Razpisna komisija za javne trge se je sestala tistega dne, na zaprti seji je bila že štirinajst ur. Pradelle jo je določil s posredovanji in sto petdeset tisoč franki pod mizo: trije člani, od tega dva podvržena njemu, so morali izbrati med različnimi predlogi in popolnoma nepristransko odločiti, da je družba Pradelle in družbeniki stroškovno najugodnejša, da se njena vrsta krste, shranjene v skladišču Pogrebne službe, najbolj ujema hkrati z dostojanstvom Francozov, padlih za domovino, in z državnimi financami. S pogojem, da pripade Pradellu več deležev, kakšen ducat, če bo vse potekalo v redu. Morda več.
(Str. 108)
Knjige istega avtorja
Ni na zalogi 