O KRŠČANSKEM NAUKU

Avguštinov mejnik v interpretaciji Svetega pisma

Avguštin, ki je prav ob Svetem pismu izgubil vero in jo po dolgih letih ob istem Svetem pismu spet našel, skuša v svoji razpravi O krščanskem nauku — v mojstrskem prevodu Nade Grošelj —bralcu odpreti pot do knjige knjig.

Avguštin želi bralca poučiti, kako je treba pristopiti k Svetemu pismu. Gre torej bolj za biblično kot za dogmatično delo. Ko se je Avguštin konec četrtega stoletja lotil pisanja te knjige, njegov poglavitni namen ni bil razlagati Sveto pismo, ampak zainteresiranega bralca naučiti, kako naj k njemu pristopa in kako naj si ga razlaga sam.
Avguštin bralcu torej ne ponuja hitre hrane s svojega štedilnika, ampak ga prej uči pripravljati poglobljeno duhovno jed. Kot opozarja pisec spremne besede, patrolog dr. Miran Špelič, se pri tem z bogato argumentacijo loti tudi upravičevanja študija svetnih znanosti. S tem je ne le dokazal svoje obvladovanje teh področij, ampak tudi nesamoumevnost njihove rabe v svetem kontekstu. Tako je očitno odgovoril mnogim, ki so jih imeli za odvečne, če ne celo za škodljive, in so se hoteli opirati le na notranje razsvetljenje kot na vir vsega spoznanja. Kaj bo bralec odkril v Avguštinovi knjigi? Gotovo marsikaj o avtorju samem, saj s pogosto rabo prve osebe kar proseva iz dela. Našel bo nemalo antičnih literarno-kritičnih pogledov, obnovil poznavanje literarnih figur in slogov in po Avguštinovi zaslugi bolje prepoznaval lepoto in ubranost svetih knjig. Predvsem pa bo pisec dosegel svoj cilj, če jih bo bralec bolje razumel ne le na literarni, ampak tudi na verovanjski ravni, če bo potem znal ta svoja odkritja posredovati tudi drugim na razumljiv in prepričljiv način, tako da bo krščanska vera rasla in se širila. Učitelj Avguštin želi s svojim poučevanjem tudi svojega bralca narediti za učitelja.