OD FLORJANOVEGA DO VELIKEGA ŠMARNA

S to knjižico končujemo zbirko paberkovanj po ljudskih šegah skozi koledarsko leto.
Zbirka ni želela biti strokovna, še manj učena, marveč po mohorski tradiciji namenjena tistim Slovencem, ki še niso povsem svetovljanski, marveč jih še zanima, kako so njih predniki nekdaj živeli. Nekatere od starih šeg so se ponekod ohranile do danes in je torej od nas odvisno ali smo voljni z njimi si polepšati življenje, tako da prazniki ne bodo samo "prazni", "dela prosti dnevi" in vsakdanjost ne do kraja zatrpana z opravki, ki človeku ne puščajo časa, da bi se preprosto poveselil življenja in užival neizmerno lepoto naše domovine.
V knjižici nas avtorica popelje od pomladi do poletja. Paberkovanje začne s Florjanovim konča pa s sv. Rokom, ki goduje takoj po Velikem Šmarnu. V nadaljevanju ne pozabi omeniti ledenih svetnikov, katerim je nekdaj ljudsko izročilo naprtilo odgovornost za nevarnost pozebe. Le tem sledita še sv. Izidor in sv. Janez Nepomuk. In če je moč verjeti ljudskim pregovorom, je bila nekdaj vinska letina odvisna ravno od vremena: Če na Urbana sonce sije, / jesen polne sode nalije. Sv. Medard pa je veljal za zavetnika koscev, priporočali pa so se mu tudi za rodovitnost polj in vinogradov.
Prikupne ilustracije je dodala Maja Šubic.