RECI ŽIVLJENJU DA

Majhne oaze v veliki puščavi

Phil Bosmans misli v knjigi namenja utrujenim in malodušnim ljudem, ljudem, na katere preži strah. Čeprav nas avtor ne pozna, nam polaga na srce, da veliko zmoremo. S svojim jasnim pogledom na stisko bližnjega si prizadeva za kulturo srca. Vabi nas, da postanemo prinašalci vode v veliki puščavi, da postanemo majhna zelenica. Na obzorju vidi ljudi vseh razredov in plasti in taborov. Njegova ljubezen do človeka izvira iz globoke, popolnoma nevsiljive vernosti.

Belgijskega duhovnika Phila Bosmansa je slovenskim bralcem prva približala revija Prijatelj, verski list bolnikov, invalidov in njihovih prijateljev (danes ga izdaja Dom sv. Jožef v Celju), s prispevkom Sklenil sem prijateljstvo z naravo v prvi številki dvomesečnika leta 1989. Sledile so številne objave, pod prevod katerih se je podpisovala Darinka Slanovec vse do leta 1995, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla prva Bosmansova knjiga Ne pozabi na veselje. Sledile so še knjige Rože sreče moraš sa­diti sam (1995), Sreča se skriva v tebi (1996), Rad te imam (1997) in Reci življenju da (1999), ki so bile večkrat ponatisnjene. Po dveh desetletjih od prvih izdaj se je Celjska Mohorjeva družba odločila, da med svoje bralce ponovno pošlje Bosmansove »vitamine za srce« in ponatisne štiri od teh petih knjig.

V tej knjigi nam Phil Bosmans polaga na srce: »Veliko zmo­remo, zelo veliko. V veliki puščavi smo lahko majhne oaze, kjer vse začenja znova rasti in cveteti. Krizi moramo odvzeti dramatičnost. V tej svoji puščavi moramo saditi rože, v svoji noči sejati zvezde, ne da bi se pri tem nenehno spraševali, kaj bo sploh iz tega. V današnji dobi energetske krize moramo odkriti novo energijo, mogočno, vendar že popolnoma pozabljeno praenergijo: ljubezen.«