STARŠEVSKE ZMOTE

Otrok želi vedeti, kdo je mati, ki ga je rodila, hoče vedeti, če ga ta oseba tudi sprejema, če je zanjo res največji zaklad in če se je zanj sposobna naučiti tudi kaj novega.
Od očeta otrok pričakuje, da je navzoč kot varno pristanišče s svetilnikom, ki nikoli ne ugasne, ne zataji in je tako zelo močan, da predre vsako meglo nemira, še posebej pa v časih jeze, besa in razdiralnih razočaranj.
Lahko bi rekli, da danes od staršev pričakujemo več, kot kdaj prej, da pričakujemo ogromno in to nenehno ter v dosledni obliki. To pa vsekakor ne pomeni, da morajo starši vse vedeti, ker če vse vedo, potem se najprej ne bodo nič novega naučili in kar je še slabše, za otroke se ne bodo znali prav zanimati. In zato so vedno znova lahko izpostavljeni pravim zmotnim prepričanjem, ki ranijo nje, zlasti in predvsem pa njihove otroke.
Ta knjiga je namenjena staršem, ki bi se radi učili, učili tudi na napakah in to so, lahko rečemo, vsi dobri starši, ki si upajo vedno znova zazreti v otroški obraz, se ob njem raznežiti in se iz njega naučiti česa čisto novega. (iz uvoda p. Christiana Gostečnika)
Kdaj ravnamo prav in kdaj narobe? Knjiga ponuja izhodišča in primerjave.
Prevedla Majda Capuder.