SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM

Kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem

Na južnih obronkih Velike planine je Sv. Primož nad Kamnikom priljubljen cilj izletnikov, cerkev pa je eden izmed najzanimivejših in estetsko najmočnejših spomenikov naše pozne gotike. Dopolnjena in prenovljena monografija dr. Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom je vademekum oziroma spodbuden vpogled v častitljivo preteklost tega kraja za današnje popotnike in za vse, ki spremljajo življenje in usodo naše spomeniške dediščine.

»Pri Sv. Primožu se je davna preteklost skozi stoletja zložila v zgodbe od poznoantične poselitve in vse do baroka, ki mu je dal dokončno »urbano« podobo. Okamenela govorica tega kraja je zgodba, prekrita s kopreno skrivnosti, o kateri še ni napisana zadnja beseda, kar tudi najbrž ne bo kaj kmalu. A pozornost raziskovalcev se je že sredi 19. stoletja usmerila k Sv. Primožu, o čemer zgovorno priča obsežna literatura, navedena na koncu te knjige. Z upoštevanjem navedenih objav pa sem želel izraziti spoštovanje do predhodnih piscev, ki so z vsakim novim prispevkom nadgrajevali pomen in vrednost tega starosvetnega kraja. Tudi jaz sem v vrsto občudovalcev Sv. Primoža vstopil leta 1970, ko nas je študente umetnostnozgodovinskega seminarja sem gor popeljal prof. Nace Šumi in s svojo erudicijo opozoril na »kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem«. Nekaj let kasneje pa me je prof. Milan Šuštar, takrat tudi ključar pri Sv. Primožu, prijazno povabil k pisanju drobnega prospekta, a delo je naraslo v knjigo, ki jo je Milan Šuštar leta 1995 v celoti izdal v samozaložbi. Knjiga je uspešno zagledala luč sveta in kmalu tudi pošla, a pozornost do tega spomeniškega kraja se mi je vtisnila v zavest in nadaljnja razglabljanja so se pogosto vračala na goro. Tako je z oddaljevanjem letnice izida zorelo spoznanje za novo delo, ki nadgrajuje in tudi potrjuje prejšnja razmišljanja. Tudi za to knjigo je bil pobudnik Milan Šuštar in z njim Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba. Finančno pa je izid podprla Občina Kamnik.«

Iz Uvoda dr. Ferdinanda Šerbelja

O avtorju

Dr. Ferdinand Šerbelj (1949) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani za svojo diplomo o baročnem slikarju Antonu Cebeju leta 1974 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na isti fakulteti je leta 2000 iz umetnostne zgodovine tudi doktoriral. Od leta 1977 do upokojitve je bil zaposlen v Narodni galeriji Slovenije. Njegovo področje raziskovanja so starejša obdobja likovne umetnosti, zlasti baroka in krščanske ikonografije. Je sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost. Študijsko se je izpopolnjeval v Benetkah, Padovi in Münchnu. Je avtor številnih razstav, soavtor Vodnika po Narodni galeriji (2005: 17. in 18. stol.) in razstave Upodobitve Ljubljanskih škofov (2007). Izdal je monografije Sveti Primož nad Kamnikom (1995, 2019), Žalostna gora nad Mokronogom (1999), Bistriški grad (2005) in Baročne Groblje (2008). Zbral, uredil in oblikoval je dva zbornika občine Slovenska Bistrica (1982 in 1990). Organiziral je mednarodni simpozij Barok na Goriškem (2002) in zatem uredil dvojezični simpozijski zbornik (2006). Je član strokovnega uredniškega odbora revije Arte in Friuli - Arte a Trieste in član umetnostnih komisij za restavratorske posege na umetninah. Od leta 2017 je direktor Kulturnega društva evropski kulturni center Sv. Martin Tourski - Slovenija. Veliko predava in sodeluje na simpozijih. Izvaja ekskurzije doma in v tujini. Njegove specialne teme zanimanja so tudi prva svetovna vojna, zlasti soško bojišče, heraldika in bonton.