ZA PRGIŠČE POLITIKE

Noben volilni sistem ne more ustvariti politične kulture tam, kjer je ni!

Kdo si ne bi želel, da bi v skupnosti največ besede imeli najboljši? Toda v praksi so za najboljše kmalu obveljali tisti, ki so se najbolj prav pisali. Politika morda res ni beseda, ki bi pri večini sprožila spontane ovacije. Oddaljena se zdi njena povezava s staroslavnim grškim izrazom pólis, kar je označevalo 'mesto'. Politika je (bila) torej vse, kar zadeva skupne zadeve vsega mesta ali mestne in pozneje širše skupnosti. Osnovne politične pojme avtor razgrne skozi zgodovinsko-politično pripoved, ki bo v njegovi pričakovani humorni maniri pritegnila tudi mlado nastajajočo slovensko inteligenco in razjasnila marsikatero nerodnost v vsakdanjih političnih pogovorih – ali pogovorih o politiki.

Danes si pod pojmom politika večinoma predstavljamo nekaj, čemur naj se poštenjak raje ogne. Politiki pa namesto skrbnih varuhov mest veljajo bolj za »trote«, ki nič pravega ne delajo, ampak se zgolj redijo na plečih tistih, za katere naj bi skrbeli. Skoraj ni moč verjeti, da so Grki nekdaj za »trote« šteli tiste, ki se za politiko niso nič brigali.

Avtor v nekoliko (samo)izpraševalnem in (samo)ironičnem slogu pisanja pronicljivo odstira koprene s političnih pojmov, ki jih pogosto uporabljamo vsi, ne da bi se zares spraševali o njihovih definicijah ali etimologiji. Nekdaj živo navzočo željo, da bi se ukvarjal s politiko, je zaradi kroničnega pomanjkanja za to potrebnih močnih živcev usmeril v strastno spremljanje političnega dogajanja in pisanje o politiki. Zamisel o možnosti izbire med več kandidati na volitvah ostaja glavni motor njegovega posvečanja politiki, kar preveva tako njegov razumski pristop kot tudi močno čustveno vpetost. Ko namreč piše o zgodovini, vedno vleče vzporednice s sodobnimi političnimi procesi; in ko se lahko posveti scela političnemu pisanju, ga takoj zanese daleč v zgodovino. Ta neločljivi preplet obeh področij, ki ju pisec mojstrsko obvladuje, plemeniti tudi strani te knjige.

Opredelitve političnih pojmov skušajo biti podane tako, da bi si lahko z njimi pomagal vsak bralec. Začnemo z razlikami med monarhijo in republiko ter izvemo, da čeprav je vsak kralj monarh, ni vsak monarh kralj. Razjasnimo, kdo je kdo v državi; kateri je »osrednji papirček v državi« in se sprehodimo po svetiščih demokracije in treh vejah oblasti. Z državne pokukamo tudi na lokalno raven. Spoznamo politično pahljačo med levico in desnico in zapletene razlike, ki to opredelitev določajo pri nas in v svetu. Največje avtorjevo veselje začutimo v preigravanju, kako iz glasov pridelamo stolčke. Zaključna preglednica na strani 112, avtorjev eksperiment, kako bi bil videti slovenski parlament po državnozborskih volitvah iz leta 2018 glede na različne volilne sisteme po različnih metodah, pa osupljivo poplača tistega nekaj miselnega napora, ki je bil potreben za prebijanje skozi odseke odlične teoretične primerjave in ponazoritve različnih volilnih metod.