AURA

Aura je po dolžini novela, po kompleksni strukturi pa je pravzaprav roman. Gre za pripoved o fantu, ki najame stanovanje, kjer pa se mu začno dogajati čudne stvari ... Zgodba, ki je napisana v značilnem slogu latinsko ameriškega magičnega realizma, ima tudi močno psihološko noto.

Delo je težko uvrstiti v kako literarno zvrst. Po dolžini je najbližje noveli, njegova kompleksnost pa je sorodnejša romanu, kakor avtor sam imenuje Auro. Že pri teh opredelitvah se soočimo z omenjeno glavno temo identitete. Na videz gre za preprosto pripoved, ki pa je v resnici vse kaj drugega. Šele ko se potopimo vanjo, se nam razkrije zapleteni blodnjak podpomenov, simbolov in časovnih preskokov. Pisateljeva obsedenost z dvojno identiteto, ki jo v knjigi zasledimo pri obeh glavnih junakih, ima korenine v njegovem otroštvu, ko je v nekem gradu videl sliko mlade Karlote Belgijske, potem pa je v arhivu našel podobo iste ženske, tokrat stare in popolnoma spremenjene, ki je umrla nora tistega leta, ko se je Fuentes rodil. Ti dve Karloti sta kot Consuelo in Aura. Za knjigo je značilna tudi nelogična konstrukcija stvarnosti, kakršno običajno doživljamo v našem vsakdanjem življenju. Vsakdan oseb v knjigi je namreč ne le nelogičen, temveč tudi nerazumski. Fuentes je Auro obvaroval pred intelektualističnimi traktati in s tem ustvaril magično ozračje in priklical "pravo resničnost", ki v presenetljivem sosledju pokaže vse svoje obraze in seže do mita in obreda, ne da bi delovala izumetničeno in nestvarno.