ČETVEROREČJE

Roman je časovno umeščen v dobo razsvetljenstva, v zadnja desetletja 18. stoletja, v leta porajanja slovenske literature od poezije (Pisanice) do dramatike (Linhart), leta novega prevajanja Svetega pisma ob 200-letnici Dalmatinovega prevoda, predvsem pa leta velikega evropskega pretresa – francoske revolucije.
Junak romana je mlad izobražen Slovenec, svojevrsten kristjan, poln razsvetljenskega duha in narodne zavesti, ki se navduši za dogajanje v Franciji. Ta mu je tudi sicer, bralcu njenih mislecev, nekakšna duhovna domovina. Znamenito trojno geslo revolucije – Svoboda, enakost, bratstvo – dojema kot napoved novega sveta. Iz dneva v dan strastno sledi posameznim fazam velikega prevrata, dokler ga ta ne posrka v svoj vrtinec. Ob francoskih rekah v tem romanu tako rekoč tečejo tudi slovenske. V svojem navdušenju za revolucijo Norbert sanja, da bo veliki dogodek ob Seni vplival tudi na zaostalo deželo ob Savi in Norbertu pomagal narediti iz Vojvodine, da jo za nekaj desetletij anticipira, Kranjske svobodno, živo, »francosko« Slovenijo.
Pripoved iz razsvetljenstva, ki se navdihuje iz moderne in celo naše problematike, saj se francoska revolucija v kakšnem svojem momentu lahko bere tudi slovensko.