REDKEJŠE VRSTE ČMRLJEV V SLOVENIJI

Pomembni opraševalci žužkocvetk

Knjiga predstavlja pet vrst čmrljev, katerih življenjski okoliš pri nas je omejen na specifična naravna okolja: Gorjance, Krakovski in Kočevski gozd. Avtorji opišejo še značilnosti čmrljev in zanimivosti, kot je npr. dnevno izletavanje čmrljev na pašo ali ton zvoka brenčanja različnih vrst čmrljev. Posebno pozorno so opisani zaščita čmrljev v naravi, gojenje čmrljev in njihovo promoviranje na slovenskih poštnih znamkah.

Čmrlji so pomembni opraševalci žužkocvetk. Živijo v različnih življenjskih okoljih Zemlje, predvsem naravnih; najraje v hladnejših predelih, tudi v Evropi, za katero avtorji navajajo različno število vrst. V Sloveniji različni viri navajajo 31 oz. 35 opaženih vrst.

Tropske nižinske predele in druge pokrajine sveta, kjer ni bilo avtohtonih čmrljev, so naselili tamkajšnji priseljenci. To so narekovale predvsem potrebe po opraševanju detelj in drugih kulturnih rastlin. V medsebojnem tekmovanju za preživetje in v tekmovanju z drugimi žuželkami so morali čmrlji razviti in ohranjati konkurenčen način izletavanja na pašo, ki jim omogoča zadostno bero medičine in cvetnega prahu. Seveda se morajo prilagoditi času medenja rastlin, ki jih obiskujejo, le-to pa je pogojeno tudi z vremenskimi danostmi. Opazovanja kažejo, da so čmrlji glede tega izredno racionalni. V vročih sončnih delih dneva, okrog poldneva, in v sušnem času, ko nekatere rastline zaradi teh okoliščin ne medijo v zadostni količini, izletavanje tistih vrst čmrljev, ki jih obiskujejo, upade.

Trije avtorji poznavalci nam v knjigi razkrijejo še številne druge značilnosti in zanimivosti čmrljev.

»Hlepenje po dobičkih, ki jih trgamo iz matere Zemlje, je postalo večini ljudi jasno opozorilo, da je požrešnost lahko dvorezen meč …«