DOMA SEM, KJER JE MOJE SRCE
Še nekaj zgodb o ženah iz Sabarkantske doline

Marija Sreš (rojena 1943 v Bratoncih) je končala višjo ekonomsko šolo v Mariboru, potem pa odšla v Španijo, kjer se je pridružila misijonarkam Družbe Jezusa Kristusa.
Leta 1971 je odšla v Indijo, kjer je leta 1976 diplomirala iz gudžeratskega jezika in književnosti v Ahmedabadu. Veliko let je preživela med plemeni staroselcev, ki imajo v indijski družbi najnižji položaj. Za svoje zgodbe, ki govorijo o življenju med gorskim plemenom Garasija, Tam, kjer kesude cveto, je leta 1994 prejela drugo nagrado Gudžeratske književne akademije v kategoriji kratkih zgodb. To je bilo prvič v zgodovini države Gudžerat, da je bila literarna nagrada podeljena krščanski tujki. Ta knjiga je prevedena v angleščino, španščino, slovenščino in marathi.
1996 je Marija izdala drugo knjigo v gudžeratščini z naslovom Kavita Sathe Samvad (Pogovori s Kavito) . Tudi za to knjigo, kjer so zbrani zapisi razgovorov med dvema ženskama o ljubezni, življenju in odnosih, je avtorica leta 1998 dobila drugo nagrado književne akademije Gudžerat Sahitja Pari ad v Ahmedabadu. Kmalu bo izšla tudi v slovenščini.
Doma sem, kjer je moje srce je njena tretja knjiga, in nadaljuje življenjske pripovedi o staroselkah s katerimi je živela in dala svoje srce.