DON CAMILLO IN PEPPONE 2

Naslednji dan je bil na trgu velik shod. Don Camillo se ni mogel zadržati in je šel tudi on poslušat govornike. V vasi ni še nikoli prej videl toliko tribarvnih zastav. Niti ene rdeče rute ni bilo, niti ene rdeče značke. Na govorniškem odru je bil Peppone, za njim pa so stali vsi njegovi vodilni možje s posrebreno zvezdo in
z značko s podobo Garibaldija v gumbnici. Govoril je mladenič, poslan iz mesta. Razlagal je evangelij, rekel, da je bil Jezus prvi delavec na svetu, po svoje razlagal božje zapovedi.
Njegov govor je bil tak, da ti gredo lasje pokonci, in don Camillo se je do kraja zadrževal, nato pa se je s komolci prerinil v prvo vrsto.
»Zahtevam besedo!« je zavpil.
Med množico je završalo, slišati je bilo nekaj jeznih vzklikov, a nazadnje so se morali vdati. Don Camillo se je povzpel na govorniški oder in blago spregovoril.
»Moji dobri bratje,« je rekel, »besede govornika so ganile moje krščansko srce in semkaj sem se povzpel samo zato, da bi z vami podelil vse svoje veselje. Gledam vas, bratje, in vidim med vami tiste, ki so še pred nekaj tedni razkazovali simbole, rute in zastave škrlatne barve, tiste rdeče barve, ki simbolizira upor ljudi proti Bogu. Toliko sem molil za rešitev vaših duš, in glejte, Bog me je uslišal, bratje. Glejte, luč Gospodova je razsvetlila vaše misli in nič več besed sovraštva, nič več ščuvanja k neredu in nasilju, temveč besede ljubezni in bratstva, besede miru, besede, ki jih navdihuje najčistejša krščanska božja ljubezen, vam namenjajo vaši voditelji s tega govorniškega odra, prekritega s tribarvnico domovine. Bratje, to je torej velika noč ponovnega vstajenja! Potemtakem se je zgodil čudež! Slava Bogu! Torej ne bomo več videli rdečih simbolov, rut in zastav, nič več ne bo mračne barve sovraštva in krvi! Konec je rdeče norosti! Spet je zmagala razsodnost, zmagal je zdrav razum, ki so mu še pred kratkim v tej deželi pravili reakcija! In o tem mi pričate vi, bratje, ker ste poteptali rdeče zastave nereda, raztrgali svoje rdeče rute, pregnali sovjetsko hidro. Naj bo hvaljen Gospod! Komunizem je mrtev!«
Na končni don Camillov vzklik se je množica burno odzvala. Don Camillo se je obrnil – Peppone, razkoračen in s pestmi, uprtimi v boke, je zrl vanj bolj mrko kot celoten preostali zbor. Tako je minilo nekaj sekund, nato pa je Peppone vrgel ob tla klobuk, potegnil iz žepa veliko rdečo ruto in si jo zavezal okrog vratu s takšno ihto, kakor da se hoče zadaviti. Potem je iz žepka vzel rdečo značko in si jo zataknil v gumbnico k zvezdi z Garibaldijem.
Ko se je don Camillo spet obrnil proti občinstvu, je bil trg eno samo morje rdečih rut. Čez dve minuti je prišel še Mršavi z gromozansko rdečo zastavo, veliko najmanj hektar.

Na hitro prelistano (Žiga Gombač) http://ms.sta.si/2014/12/na-hitro-prelistano-novosti-na-domacem-knjiznem-trgu-136/