HOMILIJE O MATEJEVEM EVANGELIJU

Biser krščanske antike

Korpus devetdesetih homilij o Matejevem evangeliju, ki velja za enega najzanimivejših sadov Krizostomovega pridigarskega delovanja, je danes najstarejši v celoti ohranjen grški komentar evangelijev. Homilije so nastale v Antiohiji, najverjetneje leta 390. Vsaka zase so avtonomna in zaključena celota, a so obenem med seboj tesno povezane v zaporedje, tako da razlagajo celoten Matejev evangelij. Biser krščanske antike odslej beremo tudi v slovenščini!

Mladi antiohijski govornik Janez Krizostom predstavlja apostole kot nosilce novega razodetja – žive knjige, ena izmed njih je po Duhu postal tudi cestninar z imenom Matej, ki je bil po prepričanju Krizostoma in drugih cerkvenih očetov avtor Matejevega evangelija. Prva eksplicitna omemba Matejevega evangelija izvira iz tridesetih let 2. stoletja izpod peresa škofa Papija iz Hierapolisa, ki zapiše, da je Matej zbral Jezusove izreke v hebrejščini in jih prevedel v grščino. Ob koncu 2. stoletja, ko se formira katoliški kanon Nove zaveze, Matejev evangelij zavzame prvo mesto pred ostalimi tremi, tako pri katoličanih kot tudi pri krivovercih (gnostikih). Prvi sistematičen komentar Matejevega evangelija je pripravil aleksandrijski učenjak Origen, na žalost se je ohranilo le osem knjig, ki zaobjemajo zgolj razlago nekaterih odlomkov. Med latinskimi razlagalci evangelijev kronološko prvenstvo pripada prav slovenskemu »rojaku« Viktorinu Ptujskemu, ki je na prehodu iz 3. v 4. stoletje sestavil komentar Matejevega evangelija, a se ta žal ni ohranil. Številnim kristjanom, ki so si zadali nalogo razlaganja Matejevega evangelija, se je okrog leta 390 pridružil tudi mladi antiohijski pridigar Janez Krizostom.

Kot izjemen govornik je bil Krizostom vešč klasičnih principov govorništva ‒ docere, delectare, animas movere (učiti, ugajati in ganiti duše) ‒ in tako je zmogel nagovoriti celotnega človeka. Njegova beseda je bila predvsem polna Duha, zato je lahko ganila poslušalce. Življenjepisci pravijo, da so mu poslušalci včasih divje ploskali, včasih pa skrušeni odhajali domov.

Sv. Janez Krizostom je še pridobil svojo aktualnost, ko je papež Frančišek leta 2021 na začetek programa sinodalne prenove Cerkve postavil prav njegovo misel »Sinoda je ime Cerkve«. Cerkev – od Boga sklicani zbor novega Božjega ljudstva – je namreč nastala iz poslušanja Božjega klica, ki odmeva na vsaki strani Svetega pisma. Krizostom se je odlikoval po sposobnosti prenašanja tega klica v vsakdanje razmere. Zato je njegova razlaga aktualna tudi danes.

• Zbirka Cerkveni očetje XXVI–XXVIII


• Urednik zbirke: dr. Miran Špelič OFM


• Izdajo uredil: dr. Jan Dominik Bogataj OFM


• 90 homilij


• Komplet treh knjig v škatli, skupaj 1216 strani


• Homilije o Matejevem evangeliju 1–30, 472 strani.


• Homilije o Matejevem evangeliju 31–60, 384 strani


• Homilije o Matejevem evangeliju 61–90, 360 strani


• Predgovor: dr. Maksimilijan Matjaž


• Spremna beseda: dr. Jan Dominik Bogataj OFM