Kot tankočuten katehet je papež Benedikt XVI. s pedagoško dovršenostjo, teološko globino, biblično natančnostjo in pastoralno širino predstavil lik apostola narodov v vseh njegovih razsežnostih. Kakor umetnik sestavlja mozaik iz delčkov različne barve, tako je kot vrhovni učitelj z dvajsetimi katehezami pri splošnih avdiencah v »Pavlovem letu« sestavil in predstavil podobo apostola Pavla kot Božjo umetnino, ki je nastajala od rojstva v Tarzu, v šoli pri rabinu Gamalijelu, celo v fanatičnem sovraštvu do Cerkve in krutem preganjanju prvih kristjanov, posebej pa v osebnem srečanju s Kristusom na poti v Damask, ko se je Pavla, takrat še Savla, dotaknila svetloba Vstalega. Človek dela ovinke, Bog pa pozna tudi bližnjice. Po bližnjici spreobrnjenja je iz Savla postal Pavel, iz zagrizenega sovražnika in preganjalca zaupen prijatelj, »trinajsti apostol«, kakor so ga nekateri imenovali, »največja bleščeča zvezda v cerkveni zgodovini «; sam o sebi pa je zapisal, da je »po Božji volji apostol Kristusa Jezusa« (2 Kor 1,1). Iz gorečneža za Mojzesovo postavo je postal največji oznanjevalec Kristusovega nauka. »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 3,20). Prav Kristusova ljubezen, ki se mu je razodela pred Damaskom, ga je navdihovala, da je o njej napisal najlepšo hvalnico (prim. 1 Kor 13,1-13), kar jih je zapisala človeška roka in je sprejeta v vrh svetovne književnosti. Kateheze, ki so izšle kot drugi svetovni prevod, je po objavah v L‘Osservatore Romano sproti prevedel dr. Anton Štrukelj. Spremno besedo je prispeval mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger.
Ni na zalogi 
Ni na zalogi 