NEDOLŽNOST OČETA BROWNA

Duhovnik kot detektiv

Chestertonova detektivske zgodbe o očetu Brownu so pisane z izjemno močjo in mikavnostjo, ki nevsiljivo ponuja tisto žlahtno prvino katoliškega nauka, namreč spoznanje o človekovi popravljivosti.

Oče Brown je katoliški duhovnik, ki mu je spovedniška praksa v angleški kaznilnici tako približala zločinčevo dušo, da zna gledati skozi njene napočenine; obenem mu trdna vera v Boga daje pogum, da razjasnjuje zagonetne primere zločinov. On ve, da je skrivnost skrivnostna samo zato, ker smo odgovor iskali drugje kot pri človeku, in da se čudeži ne dogajajo tako zlahka kot hudodelstva.

Gilbertha Keitha Chestertona (1864–1936) poznamo kot izjemno odmevnega katoliškega in socialnega misleca ter avtorja mnogih briljantnih esejev, pa še bolj briljantnih leposlovnih besedil žanrske – fantastične in detektivske – provenience. V pričujoči knjigi je v celoti objavljena prva od petih »serij« Chestertonovih detektivk o očetu Brownu. Pri Celjski Mohorjevi pa je leta 2001 že izšlo avtorjevo prav tako izjemno delo Pravovernost, ki velja za najboljši primer apologetike krščanstva v 20. stoletju.

»Zločin,« je počasi rekel oče Brown, »je tak kot vsaka druga umetnina. Ne glejte me presenečeno; zločini nikakor niso edine umetnine, ki prihajajo iz peklenske delavnice. Ampak vsaka umetnina, božanska ali peklenska, ima pač eno neogibno značilnost – namreč, da je v svoji srčiki preprosta, pa najsi je bila izvedba še tako zapletena … Vsak bistroumen zločin prav v jedru temelji na takšnem ali drugačnem prav preprostem dejstvu – dejstvu, ki samo po sebi ni nič skrivnostno. Mistifikacija je posledica tega, da to dejstvo zločinec prikrije in s tem zapelje misli vstran … Vse drugo je igralska spretnost, in sicer presneto dobra igralska spretnost.«