Po človeško gre Janez skozi svet. Lahko bi rekli: povezan sam s seboj. Že naslov njegove knjige razodeva izviren, včasih malo ironičen, sicer pa duhovno prebujen popotni odnos do krajev, reči in ljudi, ki jih srečuje, ko se predaja popotniškim prigodam. V okolje gleda stvarno in osebno. Obdarjen je z očmi, ki vidijo po svoje, z roko, ki po svoje zarisuje vtise in jih kolorira; z razumom, ki ne le sprejema dana razmerja, ampak hkrati že snuje tudi množico novih, možnih, še ne uresničenih ... Iz spremne besede Matije Remšeta
Ni na zalogi 
Ni na zalogi 
