OVČKA SAJA V BOŽIČNI NOČI

Kožušček ljubeče barve najtopleje greje

Saja je imela med vsemi belimi ovcami v tropu edina temno dlako. Za piko na i pa je bila še precej nagajiva in poredna ovčka. Nekoč bi se zanjo lahko prav slabo končalo ... A znašla se je pred hlevčkom, kjer je v jaslih ležal otročiček. In na srečo je tudi sajast kožušček lahko topel kot le kaj.

Vsi se kdaj počutimo kot ovčka, ki svoj prostor v staji išče na napačen način. Včasih pozornost pritegnemo tako, da ušpičimo kakšno neumnost. Včasih nas nehote zapeljeta razigranost in lahkomiselnost. A to se ovčkam, majhnim otrokom pa tudi odraslim lahko hitro maščuje. Saja se je nekoč izgubila in na večer ni več znala domov. Pastirček, ki jo je našel, jo je odpeljal v hlevček, kjer so ji kljub svojim težavam ponudili streho nad glavo. Ovčka s sajastim kožuščkom, o kateri nihče ni imel dobrega mnenja, je bila tista, ki je ogrela premraženega otročička. In prav ovčka, od katere ni nihče nič posebnega pričakoval, je čredi priskrbela dom. Navdihujoča zgodba za praznični čas.