POSAMEZNIK IN NJEGOVA RELIGIOZNOST

Sodobni človek na križpotju duhovnosti, vere in religije

Zakaj sem in nisem veren? Kaj mi pomeni duhovnost in kaj religioznost? Kaj sploh pomeni biti veren? To so globoko individualna, hkrati pa izjemno družbeno vpeta vprašanja, ki jih postavlja vsak čas in prostor na novo. Harmonično ponotranjeni verski nauki so za posameznika lahko blažilec anksioznosti in strahu pred smrtjo, ko so le mešanica zunanje forme, dopuščanja nečesa višjega in skepse, pa lahko strah in tesnobo celo okrepijo. Toda v svojem bistvu vsakdo hrepeni po notranji ubranosti. A tako kot tkalec, ki ustvarja tapiserijo, je posameznik svoj življenjski vzorec prisiljen ustvarjati v ozadju. Že ob pogledu na osupljivi pletež niti in preje za statvami človeku pogosto zastane dih, oblikovanje celovitega vzorca, ki se pokaže šele na drugi strani, pa je naloga, ki jo posameznik uresničuje vse življenje.

Knjigo Gordona W. Allporta Človek in njegova religioznost dobivamo v slovenskem prevodu 75 let po izidu izvirnika. Da se bo naša tisočletna kultura še naprej lahko razvijala enakopravno z drugimi svetovnimi jeziki, moramo imeti od antike naprej v slovenščino prevedena klasična dela vseh strok. Za pričujoči prevod sta še dva razloga. Prvi je na verski strani. Slovenija je bila do druge svetovne vojne dežela katoliške civilizacije, ta pa je do drugega vatikanskega koncila (1962–1965) na psihološko in drugo znanstveno raziskovanje verovanja gledala sumljivo. Drugi razlog je politični. Od druge svetovne vojne do osamosvojitve nam je vladal marksistični komunizem, ki je verovanje preziral in ga skušal uničiti. Kulturni razvoj naroda pa ne more preskočiti prepadov. Ta knjiga je kakovosten most čez jarek, ki je nastal po neurju komunističnega prezira duhovnosti in verovanja ter po slabi letini katoliškega tradicionalizma v 19. in v prvi polovici 20. stoletja.
Iz spremne besede dr. Jožeta Ramovša