Zdravnik, ki je svoje življenje posvetil otrokom in opravljal pionirsko delo na področju socialne pediatrije, higiensko – epidemiološke in pedagoške dejavnosti
Kaj prinaša knjižnica v zakladnico slovenske medicine, komu je namenjena in zakaj je bila napisana, je bilo moje vprašanje, ko sem prebral še zadnjo stran knjižice. Moj odgovor je bil enostaven in hiter. Knjižica je namenjena vsakomur, ki se danes ali se bo v prihodnosti ukvarjal s preventivnim otroškim zdravstvom. Je odličen dokument časa, ki je minil, in prikazuje pokončnega, neverjetno sposobnega in vztrajnega zdravnika prim. dr. Boga Dragaša (1892–1970), ki je spoznal potrebe slovenskih mater in otrok, predvsem tistih najrevnejših in najbolj nebogljenih in jim s svojim strokovnim, pedagoškim, organizacijskim delom desetletja pomagal in tudi utrdil temelje, ki jih je postavljal dr. Matija Ambrož.
Izr. prof. dr. Štefan Grosek (iz recenzije)
V dobi, v kateri je nazadovalo število porodov v takem tempu, da je izzvalo očividno pozornost, je bila ohranitev vsakega človeškega življenja pomembna. V zadnjih 10 letih (1926–1936) je sicer prišlo do uspešnega padca umrljivosti dojenčkov, kar je zagotovo tudi povezano s preventivno in kurativno pediatrijo, boljšo izobrazbo zdravnikov, babic in medicinskih sester ter negovalk.Stanje se je izboljšalo s povečanjem števila varstvenih ustanov, domov za matere in dojenčke in jaslic. K padcu umrljivosti so največ prispevale tiste ustanove, ki so imele največ strokovnega osebja.Število smrtnih slučajev dojenčkov zaradi motenj prehrane je upadlo, ne pa smrti novorojenčkov kot zapletov poroda. Zato se je izkazalo za potrebno, da babice izobražuje razen porodničarja tudi otroški zdravnik, ne le teoretično, ampak tudi praktično na urejenem kliničnem oddelku za novorojenčke.Prim. dr. B. Dragaš, višji zdravstveni svetnik, specialist za bolezni otrok, je svoje življenje posvetil otrokom in opravljal v prvi polovici minulega stoletja pionirsko delo na področju socialne pediatrije in higiensko-epidemiološke in pedagoške dejavnosti na teh področjih.S posluhom za potrebe najbolj občutljive populacije novorojenčkov, malih in odraščajočih otrok je z vzgojo njihovih roditeljev pripomogel k dvigu higienske ravni, pravilnemu prehranjevanju in boljši skrbi za zdravje otrok. V želji da pomaga zapuščenim, osirotelim in zanemarjenim otrokom je sodeloval pri ustanovitvi rejniških kolonij in družinskih oblik rejniškega varstva v nekaterih krajih oz. naseljih po Sloveniji, kjer ta odziv družin živi še danes. Organiziral in vodil je posvetovalnice za matere in otroške dispanzerje v Ljubljani in drugih krajih tedanje Dravske banovine ter vodil Državni zavod za zaščito mater in otrok v Ljubljani. Izobraževal je ljudi v mestih in na deželi v pravilni higieni, negi in vzgoji dojenčkov in malih otrok. Skušal je razvijati socialno medicino ter pomagati zlasti revnim, zapuščenim otrokom in najdenčkom na poti do zdravja in dostojnega življenja.Veliko truda je vložil pri izobraževanju zdravstvenega osebja zlasti medicinskih sester, otroških negovalk, bolničark in bolničarjev pa tudi zdravnikov pediatrov. Sodeloval je pri ustanovitvi in vodenju šole za zaščitne sestre in za sestre otroške negovalke in jih usposabljal za delo v preventivni in kurativni dejavnosti. Posebej si je prizadeval za strežniško oz. bolničarsko šolo, ki naj bi izobraževala osebje za nego bolnikov v bolnišnicah.Pisal je knjige in priročnike za izobraževanje zdravstvenega osebja in tudi mater o negi, higieni in vzgoji otrok od prvega do petnajstega leta starosti. Njegov učbenik Tehnika in metodika splošne nege bolnikov(1937) je bil namenjen zaščitnim sestram, bolničarkam in bolničarjem, pa tudi študentom medicine in ga je odobrilo Ministrstvo za zdravje in socialno politiko kot učbenik za uporabo v Dravski banovini. Oral je ledino na področju socialne in preventivne pediatrije in postavil osnove za nadaljnji razvoj.
Kratka predstavitev (230 KB)
Ni na zalogi 