SAMOTNA POMLAD

ODON PETERKA (1925 - 1945)
Usodnost naše polpretekle zgodovine je načela živo jedro slovenskega naroda in zaznamovala celotno populacijo s strahotami vojne, a še posebej s krutostjo povojnega dogajanja. Človeško so bili zaradi vojnih razmer najbolj izpostavljeni rodovi, rojeni v desetletju po prvi vojni, ker jih je v največji meri zajela vojaška obveznost. V različnih tujih in domačih vojaških oddelkih je izginilo na deset tisoče slovenskih fantov. Pesnik Odon Peterka je eden izmed njih. Odon Peterka se je rodil 13. marca 1925 na Jesenicah. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Domžalah, nato v Ljubljani, nakar se je vpisal na Klasično gimnazijo. Šola ga ni posebno zanimala, pritegnile so ga zunajšolske dejavnosti. Pridružil se je skavtom in postal član Marijine kongregacije pri Sv. Jožefu. Že v nižji gimnaziji se je v njem prebudilo pesnikovanje. Zgledoval se je pri slovenski tradiciji, pri Prešernu in Gregorčiču, pozneje pa zlasti pri Gradniku. Končal je komaj dvajsetleten nekje v kočevskih breznih junija 1945. Kljub kratki in tegobni življenjski poti je pustil za seboj zajetno in zanimivo literarno zapuščino, predvsem pesniško. Iz nje smo ob 80-letnici njegovega rojstva in 60-letnici smrti izbrali najznačilnejše pesmi, da bi tako počastili njegov spomin, hkrati pa dopolnili tisto literarno dediščino, ki je do danes ostala pozabljena oziroma zamolčana.