STIHI DUŠE IN SRCÁ

Poezija kot protiutež minljivosti

Pesniška zbirka Srečka Lampreta prinaša izbor izpovednih, domovinskih in pripovednih pesmi, ki jim je v veliki meri skupni imenovalec občutenje neizbežne človekove minljivosti. V prefinjen plašč poezije zavita bolečina, ki korenini v tem občutju, najde prostor, kjer se lahko docela izrazi, v pisanju, najplemenitejši oporoki, ki jo pesnik lahko zapusti svetu.

Poezija Srečka Lampreta nagovarja bralca na prav poseben način: v matematično natančno odmerjenih verzih najdejo svoj glas bolečina, hrepenenje in ljubezen, vsi tesno prepleteni s spomini, predvsem spomini na mladost, na čas nedolžnosti, ki je že zdavnaj minil. Poganja jih hrepenenje po bolj k tradiciji in trdnim vrednotam usmerjeni dobi, ki mladi generaciji postaja vedno bolj tuja. Počasen razpad vsega, kar je pomenilo trdnost, med drugim tudi mladosti, spremlja občutenje neizogibnega minevanja časa, ki vsaj hipoma najde svoj antidot v poeziji kot zadnjem zatočišču pred svetom, ki se je začel vrteti prehitro. A vendar tudi ta hitrost ne bo nikoli presegla minevanja, ki je svetu in življenju lastno. In v tem minevanju bo pesnikovo pero še naprej pisalo in s pesmimi popisani listi bodo njegov testament, ki bo ostal tudi takrat, ko njega že dolgo več ne bo.