STRMENJE NAD EVHARISTIJO

Obstaja veliko pokoncilskih dokumentov cerkvenega učiteljstva, ki nas spominjajo na enost mize božje besede in mize kruha življenja. Besedno bogoslužje namreč že skozi dva tisoč let ohranja svojo vlogo priprave na evharistično bogoslužje, kar se popolnoma sklada z izkušnjo učencev na poti v Emavs: Gospoda sta prepoznala po lomljenju kruha, potem ko je njuno srce gorelo v njima, ko jima je skrivnostni sopotnik razlagal Pisma (prim. Lk 24,13-35).
S Strmenjem nad evharistijo sem hotel predvsem ponuditi pripomoček odgovornim in oblikovalcem liturgičnih obhajanj. Prav tako pa ga bo moč uporabljati tako za osebno kot za občestveno premišljevanje. V njem sem skušal sintetično, vendar kolikor je mogoče izčrpno predstaviti temeljne vsebine, povezane z evharistijo, kot so: poudarek na daritveni razsežnosti svete maše, ponovno odkritje dejanj evharistične pobožnosti, dopolnjujoči se in nezamenljivi vlogi službenega in skupnega duhovništva ter odnos med liturgijo in karitativno zavzetostjo.
Izčrpni vprašalniki na koncu vsakega poglavja so zasnovani z namenom – da bi bralca pritegnili na pristno mistagoško pot. Mogoče je prav to nova evangelizacija, katere nujnosti se danes tako zavedamo in ki išče nove poti in načine, kako vernike narediti občutljive za bogastvo tega, kar izpovedujejo, jim pomagati vedno bolje razumeti in vrednotiti tisto srečanje, ki se je prenašalo iz roda v rod in ga še danes obhajamo na vsak »Gospodov dan«.
Prevedla Ana Vogrinčič.