UMETNOST SOBIVANJA

Zdravnica, publicistka in prevajalka Metka Klevišar je v svojih dosedanjih knjižnih in drugih objavah že večkrat spregovorila tudi o njeni bolezni multipli sklerozi. Tokrat pa nam ne govori toliko o bolezni kot o umetnosti sobivanja. Skupaj s prijateljico Julko namreč sooblikujeta posebno vrsto sobivanja, ki za obe predstavlja neprestano učenje in brušenje.
Prav v tem je tudi velika dragocenost njunega sobivanja. V marsičem sta si zelo podobni, v mnogih stvareh zelo različni. Vsako od njiju je po svoje oblikovalo življenje in nista dva nepopisana lista. Vsaka prinaša s seboj svojo doto. Ob tem pa se prav dobro zavedata, da bosta vse to, kar prinašata s seboj, lahko požlahtnili, če bosta znali najti primerno obliko sobivanja. Za to si vsak dan znova prizadevata in nikoli ne rečeta, da je stvar končana. Veliko laže jima je, ker o tem govorita in se pri tem spodbujata.
Spremna beseda dr. Janez Mlakar

Metka Klevišar (r. 1944), zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka je leta 1969 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1977 je opravila specializacijo iz onkologije-radioterapije in delala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z bolniki s pljučnim rakom do upokojitve leta 1994. Leta 1995 je s sodelavci ustanovila Slovensko društvo hospic. Za svoje delo je leta 1994 dobila priznanje dobrotnice leta (Naša žena), leta 1995 je postala Slovenka leta, leta 2001 pa je dobila nagrado Mesta Ljubljane. Že kot študentka je zbolela za multiplo sklerozo. V številnih člankih, knjigah in predavanjih se loteva tem o zdravju, bolezni in umiranju.

Doslej je izdala šest samostojnih knjig: Kako udomačiti bolezen (Ljubljana 1990), Spremljanje umirajočih (Ljubljana 1994, 21996, 32006), Čisto vsakdanje stvari, 1. del (Ljubljana 1996), Na poti vere, upanja, ljubezni (Celje 1998), Moja četrta kariera (Celje 2004, 2006), Čisto vsakdanje stvari – 2. del (Ljubljana 2006).