VRABČKOVA MOLITEV

Vsako življenje je zahvalna molitev

Nekega jutra se vrabček zbudi in ne najde besed, da bi zapel svojo vsakodnevno zahvalno molitev. Za pomoč zaprosi prijatelje, ki se vsak po svoje izvirno in ustvarjalno povezujejo z Bogom in vrabčku tako pokažejo, da niso le besede tiste, ki molitvi dajejo moč!

Klečanje ob postelji. Držanje za roke pri mizi ob večerji. Sklonjena glava v cerkvi. To so avtorjevi najzgodnejši spomini na molitev. Bila je formalna, načrtovana in sestavljena iz besed. Ko je odrasel in začel delovati v Cerkvi, pa je ugotovil, da je lahko igra molitev, da je molitev umetniško ustvarjanje in da je celo osredotočenost na dihanje lahko molitev hvaležnosti Njemu, ki nam daje dih.
»Dihanje kot zdravilna molitev. Ustvarjeni smo natanko po Božjem načrtu. In vsak od nas se na drugačen način uči, sporazumeva, giba in doživlja svet okoli sebe. Nanašanje barv na platno, ko rišem s prsti, je molitev barve in dotika. Pogovarjam se z Bogom, a ne uporabljam besed,« svojo zgodbo pospremi avtor. Skupaj z otroki nas postavi pred izziv in razmislek, s katerimi čuti lahko mólimo. Kako lahko molimo z dotikom, okušanjem, poslušanjem, gledanjem in vohanjem? Molitev zahvale in hvaležnosti lahko izvajamo tudi s premikanjem svojega telesa pri plesu, telesni vaji ali kaki drugi obliki gibanja, ki nam je všeč. Vrabčkova molitev je zato tudi druženje z jelenom, ki móli skozi svoj ples radosti.