Enej Silvij Piccolomini - Pij II.
Enej Silvij Piccolomini (18. 10. 1405, Siena – 14. 8. 1464, Ancona), kasnejši papež Pij II., je v mladosti na očetovo željo študiral pravo, hkrati pa strastno požiral besedila klasikov in kmalu tudi sam začel pisati. Postal je eden vodilnih humanistov 15. stoletja. Njegova nadarjenost je zasijala že na koncilu v Baslu (1431–1443), kjer je bodočega cesarja Friderika III. tako očaral, da ga je povabil na dvor kot dvornega pesnika in tajnika v cesarski pisarni. Leta 1445 je prejel mašniško posvečenje. Kot uspešen pogajalec med cesarjem in papežem je bil maja 1447 imenovan za tržaškega škofa in posvetil nekatere cerkve na slovenskem ozemlju, hkrati pa je še vedno nastopal kot diplomat za Friderika III. Leta 1456 je bil imenovan za kardinala in leta 1458 izvoljen za papeža. Že kot kardinal je cesarju Frideriku III. svetoval, naj ustanovi ljubljansko škofijo, do česar je prišlo 6. 12. 1461, 6. septembra prihodnjega leta pa je sam, že kot papež Pij II., ustanovitev tudi potrdil. Ljubljani je podelil status »odličnega mesta«, cerkev sv. Nikolaja povzdignil v stolnico in za prvega ljubljanskega škofa imenoval Sigismunda Lamberga. Kot papež je bil med drugim poznan po svojih prizadevanjih za križarsko vojno, hkrati pa tudi za spravo med zahodno in vzhodno krščansko Cerkvijo.
