MED ZEMLJO IN ZVEZDAMI
Igor Grdina
Grdina Igor 2022 - Med zemljo in zvezdami - PL - Copy (704 KB)27,00 €
Tudi Slovenci jo usmerjamo, čeprav zgodovina ubira svoja pota
Kot niz povezanih uvidov iz jedra slovenskega zgodovinskega izročila se knjiga postavlja ob bok vsem dosedanjim (Mohorjevim) zgodovinam. Avtor ne spregleda pomena in vloge materialne dediščine za razumevanje določene dobe,
a poudarja tudi duhovni kontekst, ki pri običajnih učbeniških pregledih pogosto umanjka. Z izjemnim poznavanjem širšega družbeno-političnega dogajanja v slovenskem in svetovnem prostoru preteklost poveže v zgodbo, skozi katero se jasneje oriše tudi podoba sedanjosti.
Zgodovina je ne glede na dobre namene svojih oblikovalcev zmerom ubrala pot, ki se je oddaljevala od vizij, želja, hotenj, hrepenenj … Vedno je nanjo vplivalo veliko več ljudi, kot jih je pri svojih predvidevanjih mogla upoštevati
pamet katerega koli Zemljana. V življenju ljudi ne prihaja do nenehnih sprememb samo zaradi vpliva mogočnikov ter lastnega razpoloženja in hotenj, temveč tudi zaradi spomina in razumevanja nekdanjih ravnanj. V zavesti posameznikov
in skupin enkrat prevladujejo bridke in drugič spet opogumljajoče izkušnje. Smerokaze v prihodnost naravnavajo tako zgledi kot svarila. Čeprav je slovenski prostor v primerjavi z drugimi majhen, to še ne pomeni, da se v njem godijo
samo malenkostne reči. Ljudje so vsepovsod neponovljivi. Zgodovina – ne le regionalna, temveč tudi planetarna – je že večkrat pokazala, da je z neupoštevanjem sveta in stvarnosti kogar koli navdiha in svaril manj.
Monografija Od zemlje do zvezd se dotakne izstopajočih dogodkov in dosežkov v naši preteklosti. In nanje naveže ultimativno spoznanje o stanju duha v deželi, ki se še prerada zavleče pod kamen svoje majhnosti. »Veliko je manjših.
Vendar majhno ne pomeni malenkostno. Ne nujno. Se pač moramo bolj potruditi.« Avtor tako lucidno nalije čistega vina, skozi čašo katerega je lažje dojeti sedanjost in sooblikovati prihodnost.
Recenzenta: prof. dr. Stane Granda in dr. Ferdinand Šerbelj
Vse to vodi k sklepu, da ima Slovenija veliko potencialov, ki jih more hitro preobraziti v dejavno energijo. Kar je dosegla in pokazala doslej – in tega ne le z ozirom na okoliščine ni bilo malo –, je lahko hitro preseženo. Slovenija ni obsojena na ponavljanje usode poprejšnjih dežel in držav v alpsko-jadranskem prostoru. Ji pa more biti njihova zgodovina trajno svarilo – če seveda ne bo pozabljena.
Slovenski prostor na začetku 21. stoletja ni nič manj prehoden, kakor je bil nekoč. Zaradi premika političnega težišča sveta od sredozemskih obal k priatlantskim področjem in nato še k pacifiškim prostranstvom, svetovnozgodovinsko ni več tako pomemben, kot je bil nekoč, vendar ga to ni pahnilo v zakotnost. Njegova sedanjost, katere del so tudi (ne)razumevanja preteklosti in vizije prihodnosti, je še vedno vredna pozornosti in premisleka. Vsekakor pa se je z rojstvom neodvisne Slovenije vzpostavila nova situacija, ki daje v oklepaj nekatere do sedaj veljavne regionalne konstante. A druge – zlasti mentalitetne – niso izgubile svoje moči.
Čeprav je slovenski prostor v primerjavi z drugimi majhen, to še ne pomeni, da se v njem godijo samo malenkostne reči. Ljudje so vsepovsod neponovljivi. Zgodovina – ne le regionalna, temveč tudi planetarna – je že večkrat pokazala, da je z neupoštevanjem sveta in stvarnosti kogar koli tudi navdiha in svaril manj. Potemtakem ni mogoče obiti sklepa, da zmerom obstaja dober razlog za vednost o najvišjih dosežkih ljudi na Slovenskem in za poznavanje tipike, ki so jo ustvarili v mimohodu dob.
(Stran 150)
Knjige istega avtorja
