Pesniška izpoved Ivana Tavčarja je vsa zazrta v intimistično doživljanje sveta, vpeta je v svetovljansko razsežnost, saj mu večstranska jezikovna kulturnost redstavlja že prirojeno danost, ki stremi po odprtosti duha in po medsebojnem dialogu. Njegova poezija v preprostem, a svežem izrazu razkriva pesnikovo boleče iskanje lastnega jaza sredi otopele vsakdanjosti, saj se pesnik kot nenehni iskalec resnice znajde na križišču različnih poti, ki ga večkrat vodijo v neznano. Zateka se tako v svoj duhovni svet, kjer odkriva neizmerno bogastvo podob, enkratnih trenutkov sanj in hrepenenja ter se s prepričljivostjo preda občudovanju Stvarstva, kjer ga očara prepletanje zvokov, barv in podob. Ivan Tavčar se je rodil v Trstu leta 1943. Na literarno področje je stopil v svojih zrelih letih, in sicer leta 1995, ko je v italijanščini objavil svojo prvo samostojno pesniško zbirko. Kmalu pa se je razkril kot poliedrična osebnost, ki mu je srednjeevropski prostor vir navdiha in bližine, saj se kot pesnik samohodec oplaja ob treh kulturah: slovenski, italijanski in nemški. Doslej je izdal že številne pesniške zbirke v italijanščini, slovenščini, nekaj pesmi tudi v nemščini, zgodovinska dela ter številne eseje o svetovnih glasbenih ustvarjalcih, tako v monografski obliki kot tudi za radijsko priredbo.
Ni na zalogi 
Ni na zalogi 