SREČE POLNO LETO

Z Anselmom Grünom skozi vse leto

Benediktinec p. Anselm Grün nam nameni po dve navdihujoči razmišljanji za vsak dan v letu, ki se nas bosta dotaknili, nas obogatili, v teh kratkih dnevnih meditacijah bomo našli tolažbo, krepčilo, predvsem pa usmeritev za vsak dan znova.

Živeti danes, pomeni hiteti skozi dneve, velikokrat zgolj avtomatično izpolnjevati naloge, ki se ponavljajo iz dneva v dan brez nekega višjega smisla, zgolj zato, da nekako preživimo. P. Anselm Grün v uvodni besedi nesmiselnost in praznino naših življenj celo primerja s hrčkovim vrtenjem kolesa v kletki, ki terja napor, a se (žal) vrti v prazno … 

Z namenom, da se končno ustavimo in vsaj dvakrat na dan (zjutraj in zvečer) spet poiščemo stik sami s sabo, nam je napisal »pobude, ki nas nočejo poučevati, temveč povezati z modrostjo lastne duše.«

Misli nam bodo torej v pomoč postati pozoren, miren v sebi, použivati življenje in vsak dan znova uzreti lepote sveta, v sebi pa odkrivati pristno čutnost …

Lahko bi rekli, da gre za nekakšne celoletne duhovne vaje, zato avtor deluje kot naš duhovni spremljevalec.

O avtorju

P. Anselm Grün, rojen l. 1945 v Hollstadu v Nemčiji, je redovnik v benediktinskem samostanu v Münsterschwarzachu v Nemčiji, kjer med drugim opravlja službo ekonoma. Samo en dan v tednu, toda res vsak teden, se posveti pisanju. Je avtor številnih svetovnih uspešnic s področja krščanske duhovnosti, v katerih nevsiljivo povezuje svetopisemsko izročilo s sodobno psihologijo. Njegove številne knjige so prodali v več kot 14 milijonih izvodov in jih prevedli v 32 jezikov, več deset med njimi tudi v slovenščino. Priljubljena so njegova predavanja in tečaji, na katerih s svojo krščansko modrostjo pomaga ljudem, da se duhovno in telesno uravnovesijo.

Odlomki iz knjige

Življenje je v naših rokah
Začeti znova pomeni sprejeti, da je življenje v naših rokah. Prevzemam odgovornost za svoje življenje. Oblikujem ga. Neham se pritoževati nad tem, da me določajo vzgoja ali prirojene danosti. Vedno lahko začnem znova. To, kar mi je dano kot življenjsko gradivo, lahko vzamem v roke in oblikujem.

Sam vstati in zaživeti
Dobri Bog, podari mi duha umirjenosti, da bom pretekle stvari preprosto opustil. Usposobi me, da se bom nehal oklepati starih prizadetosti in jih uporabljati za pretvezo, da ne morem sam vstati in zaživeti.

(Anselm Grün, Leto polno sreče, Misli za vsak dan v letu, 3. januar, str. 13)