TEORIJA NAVEZANOSTI

Objave knjige Teorija navezanosti se lahko veselimo, saj je to besedilo, ki ga ne bomo prebrali le enkrat in odložili na polico, ampak se bomo k njemu vedno znova vračali in vsako prebiranje bo spodbudilo naše kritično razmišljanje o obravnavani problematiki ter nas vodilo do novih spoznanj. Menim, da se bo teorija navezanosti na osnovi novih raziskav navezanosti še razvijala, in pomembno je, da dobi vidnejše mesto v terapevtskem, izobraževalnem in raziskovalnem delu tudi v Sloveniji. Teorija navezanosti je namenjena zelo široki populaciji bralcev: tako staršem, ki bodo lahko na njegovi osnovi temeljito razmislili o svojem odnosu in vedenju do otroka; vzgojiteljem, učiteljem in medicinskemu osebju, ki bodo v besedilu našli teoretično osnovo za svoje strokovno delovanje; psihologom in drugim strokovnjakom, katerim bo besedilo spodbuda za njihovo terapevtsko delo, raziskovanje, svetovanje ipd.; in nenazadnje tudi politikom, saj bi morali izsledki raziskav, povezanih s teorijo navezanosti, pomembno vplivati tudi na politične odločitve v zvezi z urejenostjo vsakdanjega življenja.
(Iz recenzije dr. Zlatke Cugmas)

Varna fizična in čustvena navezanost na starše otroku omogoča, da v stiski pri njih poišče zatočišče in jih, ko je pomirjen, uporablja za izhodišče pri raziskovanju okolice in medosebnega sveta. Otrokov odhod od doma in vrnitev domov sta prispodobi ključnih vidikov njegovega kasnejšega življenja: njegove samopodobe in občutka zase, njegove podobe sveta in soljudi, iniciativnosti in poguma, sposobnosti za žalovanje, zaupanje in vero. Njegova barka življenja bo imela svoje domače pristanišče, od koder bo izplula in kamor se bo lahko vedno vrnila.